Hitro iskanje

Pomanjkanje časa je eden najpogostejših razlogov (ali izgovorov), zaradi katerega vedno manj kuhamo in vse pogosteje posegamo po že pripravljeni hrani, ki nikoli ni tako okusna in sveža kot tista, ki smo jo pripravili sami. Čeprav nam naporen vsakdan pušča malo prostega časa, to ne pomeni, da ne moremo uživati ​​v kuhanju in preizkušanju novih receptov.

Južna Afrika doživlja svoje stoletje. Nogometne reprezentance se bodo po koncu prvenstva vrnile domov, prebivalci sveta pa so se začeli zanimati zanjo, za njene plese, navade, trobila in seveda tudi za kulinariko.

Med karibskimi kuhinjami je kubanska gotovo najbolj znana, med latinoameriškimi pa je že lep čas takoj za mehiško. K njeni popularizaciji so znatno prispevale migracije zadnjih desetletij (ekonomski in politični emigranti v obeh Amerikah, tudi v Evropi), v novejšem obdobju pa tudi razcvet turizma.

Pomembne osebe so vedno tarča raznih paparacev, na kateri se pasejo radovedneži, ljudje, ki vidijo v tem smisel svojega bivanja. Novice si šepetajo drug drugemu in mednje se zmuzne marsikaj, kar sploh ni res. Taka sporočila poplavljajo rumeno, a tudi bolj resno literaturo.

Nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki je za nami, v Turčiji pa se začenja svetovno prvenstvo v košarki (letni šport številka 2), ki ga bo obiskalo na tisoče ljudi in zelo veliko Slovencev, zlasti ker je Istambul precej bližji in cenejši od Johannesburga. Zato nas tudi tokrat zanimajo turške jedi, ki si jih bodo privoščili številni tekmovalci, navijači in obiskovalci, a tudi radovedneži, ki ostanejo doma.

Indijska podcelina »vre« že od osamosvojitve leta 1950 naprej. Vojne med Indijo in Pakistanom se vrstijo leto za letom, Bangladeš prizadevajo najhujše ujme, kar jih poznamo, v Nepalu dvigajo glavo maoisti, na Cejlonu se upirajo Tamili. Ljudstva so revna, med najrevnejšimi na svetu in vsako leto veliko ljudi umre od lakote ali nepravilne prehrane.

Poletje je tu! Dnevi so postali dolgi, vročina pripeka, zamenjali smo garderobo, ljudje odhajajo na počitnice. Spremenimo pa tudi prehrano. Jedi, polne kalorij, ki smo jih uživali pozimi, so manj primerne poleti, na vrsti so poletne specialitete.

Molekularna kuhinja ali, kot ji tudi pravijo, molekularna gastronomija, je zadnji krik kuharske umetnosti, ki ji nekateri gastronomi pojejo slavo, drugi pa je ne priznavajo. O njej se veliko piše in govori, objavljajo članki in knjige, odpirajo se molekularne restavracije, kuhajo molekularne jedi, ližejo molekularni sladoledi... Ni čudno, da se gostinski in domači kuharji čedalje bolj zanimajo zanjo.

Ko govorimo o znamenitih azijskih kuhinjah, ponavadi naštevamo kitajsko, indijsko, tajsko, vietnamsko, kvečjemu še japonsko kuhinjo. Redko pa opisujemo korejsko kuhinjo, čeprav tega ne zasluži.

Kje je domovina soparnikov, se ne ve. Danes jih uporablja ves kulinarični svet. Slavna francoska kuhinja ne more brez njih. Kljub temu so najbolj značilni za azijske kuhinje od korejske do indonezijske, prednjači pa kitajska. Tudi stara slovenska kuhinja je poznala soparjenje, npr. štruklje, kuhane v sopari.

Gre za avtobiografsko pripoved, kako je moški, ki se ne spozna na peko, pekel zavitek iz sliv in orehov.

Blog vsebuje nekaj priročnih nasvetov, z upoštevanjem katerih bo vaša kuhinja zmeraj čista in urejena.