Kulinarika.net - blog: Smeh v kuhinji ni greh

Smeh v kuhinji ni greh

Zažgana raca, krofi trdi kot kamen, riž po tleh, razlezena šarlota in še kaj bi se našlo

blog: hrana, kuhanje / nasveti, avtor: mamamia 

Vsi se hvalimo s svojimi kuharskimi dosežki, vzbujamo občudovanje, kot da se nam nikdar nič ne ponesreči. Meni se, kar velikokrat. Tu je nekaj mojih dosežkov. Smejim se jim, kdo bi se sekiral zaradi tega. Smeh ni greh, v kuhinji še prav posebej ne.

Kako čudovita torta. Tako lepo zapečena skorjica na raci, goi ali svinjskih rebrih.. Krofi se kar topijo v ustih, obroč je, kot bi ga s šestilom narisal. Šarlota se ravno prav trese na krožniku, testo za šaumrole je ravno prav pečeno, da bo prijetno zahrustalo, ko ugriznemo. Skratka, uspeh za uspehom.

Vzbujamo občudovanje in žanjemo hvalo od jedcev na vseh koncih, od tistih pri mizi kot pri tistih, ki se jim po internetu pohvalimo, kaj nam je uspelo. Pa je res vedno vse tako idealno? Se nikomur nikdar nič ne ponesreči? Seveda se. Kdor pravi, da se mu ne, ima neverjetno srečo ali pa skriva smolo kot kača noge.

Meni se velikokrat kaj ponesreči. Zrezek je trd kot podplat, celo iz kosa pljučne mi je uspelo speči biftek, ki je bil suh in vlaknast. Moja smola s palačinkami je doma že legendarna, od desetih poskusov v osmih rata šmorn, v enem gre vse skupaj v smeti, ker nihče ne more popraviti testa, v enem primeru pa mi celo uspe.

Prežgan pomfrit? Vsekakor, zgodilo se je že. V želji, da se ravno prav zapeče. No, pa se kaj zgodi. Se zamotim s klepetom, nekaj minut mine in krompirček je namesto zlate barve v bolj temno rjavih odtenkih. Pač malo grenkobe.

 

Zdajle tu kar tako stresam majhne smole, ki so se mi zgodile v kuhinji. Težko bi se odločila za moj največji tovrstni dosežek, konkurenca je huda.

Je morda to letošnja račka, namenjena za božično večerjo? Tako lepo se je pekla v pečici, na zmerni temperaturi. Vse je bilo natanko tako, kot mora biti. Lepo se je pekla, vmes sem jo zalivala. Potem sem zvišala temperaturo v pečici na maksimum, 275 stopinj, da bi kožica postala rjava in predvsem hrustljava. No, v tem je pozvonilo, da je Dedek Mraz pod smrečico nastavil darila, in smo šli. Pa razvili darila, povedali drug drugemu, kaj je kdo dobil se zahvalili Dedku Mrazu in deset, petnajst minut je minilo. Gremo večerjat. Mož odpre kuhinjo in reče, da mu nekaj smrdi po zažganem. Ajoj, raca.

 

Namesto soka od pečenja zoglenela zelenjava in črna maščoba, koža na raci črna. Rešujemo, kar se je rešiti dalo. Odstranimo kožo, rešimo nekaj mesa. Suho kot slama.

Na srečo sem delala še pomarančno omako in smo nekaj kosov celo pojedli. A na srečo se je v spodnji kuhinji, pri tašči, pekel puran, večerja je bila rešena.

Huda konkurenca tej zažgani raci so moji krofi. Delam po preizkušenih receptih, testo lepo vzhaja, ampak še zdaj ne vem, kaj gre včasih narobe. Že ko vzhajajo se v testu pojavijo zareze, ponovno oblikujem kroglico, se trudim ... Olje ima ravno pravo temperaturo, a seveda gre vse narobe. Namesto lepega, vzorčnega krofa nastaja neka krogla z brazdami, o obroču ne duha ne sluha, le tu in tam ima kak krof nekaj obroču podobnega.

Okus je sicer ok, seveda tistih, ki niso pretemni, oblika je včasih celo podobna žabi z razprtimi usti (ker se krof na eni strani razpre), testo pa zna biti tako trdo, da če bi ga komu v glavo vrgla, bi bil hudo poškodovan. Ali vsaj z buško.

Ob tem so popokani trakovi po vrhu jabolčne pite še najmanj, zaradi česar bi se človek sekiral, kajne? Smo že lepše naredili, ni kaj, tole pripenjam vsem mladim kuharicam na znanje, da je večinoma tisto, kar ni lepo na pogled, lahko zelo, zelo dobro.

 

 Evo lepše izvedbe:

 

Ko smo že pri sladicah, imam eno staro in eno novo smešno zgodbo. Starejša se nanaša na meni tako ljubo šarloto. Ne tisto z rezinami rolade in kremo s smetano, pač na tisto legendarno, ki je nastala nekje v okolici Maribora in smo tukaj vsi nori nanjo. Tribarvna je, dela se z želatino, ki rahlo jajčno kremo toliko drži skupaj, da se sladica ravno prav trese. V kremi pa koščki biskvita in sadja ter orehov. Nekaj čudovitega je ta šarlota, sploh lepo zvrnjena iz modelčkov.

Trije moji poskusi so končali v smeteh, potem pa se mi je le posrečila. In ponosna sama nase jo sklenem pripraviti za eno naših srečanj Večerja za šest. Tule so podobe, kako je bila izpadla, na koncu smo jo jedle iz kozarca ...

Takšna je bila videti, ko sem jo zvrnila iz modela:

 

Še model:

 

Res, ponosna sama nase. Od takrat je nisem več delala. Mi je nočna mora postala, kot palačinke.

Ob takšnih nesrečah nič čudnega, da me sploh ne vrže iz tira taka malenkost, kot je da ti v natehtano moko iz omarice nad posodo direkt v moko pade tista plastična reč za scejanje limone. Moka po elementu, po tleh ... saj vemo, kako prah leti naokoli.

Ali če po tleh pade ravno prav kuhan, čisto puhast, basmati riž, na katerega čaka omizje, pred katerimi se lepo kadi iz posode s piščančjim ali rakovim curryjem ...

 

In za dokumentirane nesreče v kuhinji še zadnji dosežek. Črne šaumrole.

 

 

A na srečo sem nekaj prejšnjih "rund" oziroma pekačev vzela ven pravočasno, in je nastalo tole:

 

Fotografija je simbolična. V smislu da ima vse srečen konec, tudi kuharske smole, nesreče in druge nadloge, ki nas spremljajo v kuhinji.

O tem, da včasih zgrešimo z okusom in domači potem prosijo, da tega ne bi bilo več nikdar na krožniku, v tej temi ne bom razpredala. Smo se vsi že kdaj zmrdovali.

Tako. Vrgla sem rokavico. Kakšne smole se pa vam dogajajo?

Blogi istega avtorja

Mnenja o blogu

Dragička  

kuha že od: 9.12.2003

Št. objav: 7061

Objavljeno 12.1.2017 ob 23:11

Zelo vesel

Od hudiča, ni kaj.

Prvo kar mi pade na misel je pecivo, ko sem namesto 4 dag moke, dodala 40 dag. Saj ne vem kam je to šlo?

Je še dosti podobnosti.

Aha... naj moža "zatožim", včeraj se za mizo pogovarjal z vnukinjo, ko sta jedla palačinke. Krenil je z žlico marmelade mazat po krožniku.

johana  

kuha že od: 5.3.2014

Št. objav: 11203

Objavljeno 13.1.2017 ob 2:28

Vesel

Dobro si to in resnično napisala, Mamamia, itak se čisto vsaki gospodinji in gospodinjcu, da ne bom delala krivice, naredijo v kuhinji takšne in drugačne nezgode, ko jih najmanj pričakuješ. No, meni se je zgodilo pred leti, ze tako nisem imela veselja do peke, samo potico sem spekla dvakrat letno, pa še to z veliko muko in s kepo v zelodcu. Pripravila sem si vse sestavine, ko sem hotela začeti gnesti, ni šlo in ni šlo, poklicala sem moza in ga vprašala , kaj naj naredim, vprašal me je, če sem delala vse po receptu-stalnem, kot vedno in zakaj je potem na pultu prazna kilogramska vrečka moke-namesto pol kg, sem stresla celo kilo, če bi bila vešča peke, bi se seveda dalo rešiti, tako pa je šlo vse v kanto. Da ne govorim, kolikokrat se je tudi zgodilo, da so na pultu ostale namočene rozine, potica pa ze v pečici. Na začetku, ko sem spoznala Kulinariko , sem se spravila delati rulado, vendar nisem dala peči na peki papir, pač pa sem namazala pekač, pa še to verjetno ne dovolj. Ko je bilo testo pečeno, se itak ni dalo zvijati, kako le, pa še prijelo se je na pekač. Ker sem imela ze pripravljeno vanilijevo kremo, sem nato testo kar nalomila in nanj namazala kremo, da ni romalo v smeti. No, lani sem delala drugo rundo krofe, v kuhinjo je prišel moz in mi svetoval, da naj dam v testo nekaj domačega zganja, namesto ruma. Verjetno sem bila preveč radodarna, kajti krofi so bili katastrofa-ze ko sem delala kuglice, se mi je zdelo, da nekaj ni v redu, ko sem jih dala vzhajati,so mi po dobri uri čisto malo vzhajali, dala sem jih cvreti, vendar pa so bili zbiti in neukusni. Očitno zganje ni isto, kot rum, zato sem takrat za neuspeh krivila moza, ki pa mi je rekel, da krivda ni njegova, kaj pa sem ga poslušala, itak bi morala narediti po svoje, saj sem jaz gospodinja in ne on, ki se na kuhanje ne spozna. Mislim, da je ni gospodinje, ki se ji v zivljenju ne bi pripetila kakšna neljuba nezgoda, tista, ki pravi, da ne, sem trdno prepričana, da ne peče in kuha veliko, oz. nič.

kozamurnik  

kuha že od: 8.3.2008

Št. objav: 2320

Objavljeno 13.1.2017 ob 6:25

To je življenje, tisto pravo,

Žal smo prišli do faze, ko hočemo biti "naj" vsepovsod.... in za vsako ceno. V resnici postajamo (smo) revnejši kot so bili naši predniki sto let nazaj.

Odlično napisano, čestitke!

Moje polomije v kuhinji.....joj prejoj...preveč jih je za to stran... ;-)

naor  

kuha že od: 4.3.2010

Št. objav: 7566

Objavljeno 13.1.2017 ob 10:40

Zelo vesel

Super Mamamia, ti si res odlična kuharica, a tudi najboljšim se zgodi. Saj račka bi bila odlična, če se ne bi pustila zapeljati dedku Mrazu, pa še kakšne nepričakovane okoliščine delujejo bolj kot neznanje. Meni se je včasih pogosteje dogajalo, da se mi je kaj zažgalo, ker sem zraven delala še ene pet stvari. Potem sem se pa nekega dne odločila, da ko kuham ali pečem ni drugih opravil. In se mi to ne dogaja več, preveč zamudno in zoprno je, ko sem morala očistiti posodo, znova rezati čebulo, česen. Zdaj stojim zraven štedilnika ali pa v njegovi bližini z možgani prisotna. Res je, kdor kuha, se mu tudi ponesreči, saj je dovolj, da okus ni tisto, kar si si želel.

Cila  

kuha že od: 5.10.2006

Št. objav: 3555

Objavljeno 13.1.2017 ob 11:35

Naor: "Meni se je včasih pogosteje dogajalo, da se mi je kaj zažgalo, ker sem zraven delala še ene pet stvari. Potem sem se pa nekega dne odločila, da ko kuham ali pečem ni drugih opravil"

Enako! Pa kljub vsemu pride sem in tja do "nepredvidenih dogodkov", ko recimo recept preberem prehitro in površno, ko delam kaj na pamet. Ponavadi se le da nekako rešiti, najbolj pa mi je v spominu ostala pizza brez kvasa, katere smo se vsi veselili že cel teden vnaprej. Najprej testo po gnetenju ni in ni hotelo vzhajati. Ah, malo star kvas, bo že kasneje sem se tolažila in testo razpotegnila po pekaču. Obložila s samimi dobrotami in čakala več kot pol ure, pa nikakor gor. Ura kosila se je bližala, vržem kljub vsemu pizzo v pečico, pečena je izgledala prav lepo, le testo je bilo nekam nizko. Nič hudega, si rečem, saj je v marsikateri pizzeriji tudi tako. Razrežem in dam na mizo ... ajoj! Postrgali smo nadev, testo je ostalo za podplate. Pozabljeno kocko kvasa smo odkrili šele pri pomivanju posode.

Kakšne zažgane drobtine na maslu ali mleko čez rob posode, če mi kaj na hitro odvrne pozornost so pa kar pogost pojav.

Mamamia: sliko tvojih krofov sem pokazala sinu in so mu bili silno všeč. Skoraj povsem identični so bili namreč njegovim, ko jih je prvič delal brez mojega nadzorstva. Ker jih ni uspel pravočasno narediti, je testo v posodi 5x nazaj sklofal in namesto ob treh popoldne cvrl ob devetih zvečer.

Anemiilat  

kuha že od: 7.9.2016

Št. objav: 2016

Objavljeno 16.1.2017 ob 7:05

Da se še jaz pohvalimo z mojimi ocvrtimi lignji! Trdi ko kamen! Da bi bili lepo pečeni sem jih predolgo cvrla.Lepo servirala, ampak lignji kamen!.No smo poglodali kolker se je dalo.

SMARTY1  

kuha že od: 26.2.2014

Št. objav: 2713

Objavljeno 16.1.2017 ob 7:16

Vesel

Mamamia, prelepo napisan blog in poln resnice. Kljub kuhinjski kilometrini, se mi pehi in uspehi dogajajo.

Se je pa en dogodek zarezal v moj spomin in mi vedno izvabi ogromen nasmeh, ko se spomnem.

Moj srednji sin se zelo rad suče po kuhinji. Rad kuha in peče. En dan je pripravil maso za palaćinke. Moja hčera je pa komaj shodila in je racala okrog njega. Sin se je za sekund obrnil stran, hčera je pa zagrabila skledo z maso za palačinke.... Naenkrat je izgledala kot mali duhec. Maso za palačinke si je zlila na glavo, samo učke so se ji videle. Masa je z nje kapljala na vse strani, vsi smo je samo gledali. Še ona je bila zmedena in ni vedela kaj se je zgodilo. Po prvotnem šoku sem je oblečeno nesla pod tuš, sin je pa naredil novo maso.

Enkrat so si otroci za kosilo zaželeli za prilogo pečen krompir iz pečice, mi smo imeli nekaj drugega. Ko smo kosilo pojedli sem se spomnila da je krompir še vedno v pečici.... Krompir - oglje je romal v smeti, z pekačom vred.

In še je teh biserčkov o katerih bi celi dan pisala, pa nimam časa. Mogoče še kdaj kaj pripišem....

mišzmoke  

kuha že od: 28.8.2010

Št. objav: 4302

Objavljeno 17.1.2017 ob 12:11

res je, smeha ni nikoli preveč, četudi (ali še bolje) na svoj račun.

Tudi pri meni je oglena hrana občasno na jedilniku, pa kaj, kruh in sir sta vedno na zalogi. Potica, ki bi zlahka pustila luknjo v zidu, tudi, da o kruhu ne govorim.

Si pa še vedno za največji "uspeh" ​štejem govejo juho​, skuhano na posebno željo gostje (doma je ne sme kuhati, baje nekomu preveč smrdi).

Lonec s prvovrstnimi sestavinami je bil na štedilniku. Med pripravo ostale hrane za družaben večer sem dobila nepričakovan obisk, klepetu ne konca ne kraja, vmes je kot po maslu tekla kuha in peka ostale hrane, ob odhodu prijateljice me prime panika, pozabila sem zmanjšati ogenj pod juho! Brez potrebe, plina nisem niti prižgala. No, ja, bo pa najprej glavna jed, pa potem juha, kje pa piše, da je to prepovedano. Tudi družba se je s tem strinjala, le gostja, zaradi katere je bila juha sploh na jedilniku, je bila že malce neučakana. Glavna jed odlična, sladica v hladilniku, čas je za juho. Samo še precedim jo, zakuha je že pripravljena. Pa sem jo, brez posode pod cedilom, direkt v korito in odtok. Še gledala sem, kako odteka, potem pa...ah, kaj bi pravila, najprej krik, potem horunski smeh in vseh šest se nas je smeje se drenjalo ob koritu, ki je prelestno dišal po goveji juhi. Esihflajš je bil pa dober, ja

lp

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15461

Objavljeno 17.1.2017 ob 13:08

Tako je, mzm, ko se ti zaradi enega prijetnega klepeta ves sistem poruši ... Je pa res znalo biti zanimivo, to gledanje v korito, kako juhica lepo odteka ... In tisti čudovit občutek, da nič ne moreš!

hedonist  

kuha že od: 26.6.2008

Št. objav: 4776

Objavljeno 17.1.2017 ob 14:58

Evo še dokaz več ,da smo moški bolj pragmatični: ko kuhamo kuhamo takrat nas nič ne vrže iz tira :) to se nam ne more zgoditi in zato smo boljši kuharji kot ženske .

ursiii  

kuha že od: 19.1.2011

Št. objav: 539

Objavljeno 17.1.2017 ob 15:37

Ojooj solze mi tečejo, ko berem tole od juhe. Tako sem jaz prejšnji teden delala špecle, stiskala iz vrečke špecle in kar čakala, da se vogal odpre (kot se je zgodilo eni članici kulSlo, sem na forumu brala). Resnica, vrečka ni zdržala, cmok je padel v krop pa sem hitro z nožem cikcakala skozi kepo, večerja je bila rešena in lih tako fina. Še zdaj ne vem kako jih bom naslednjič delala hmm. Pa še jih je biserčkov, samo zdaj mi ne pade na misel.. Lepo napisan blog, se priporočam za še kak komentar, je zabavno brat take prigode.

Lp,

Trixi  

kuha že od: 23.9.2003

Št. objav: 13158

Objavljeno 17.1.2017 ob 17:06

Jezen

Oh, mamamia, super je tale tvoj blog. Ti si vsaj poslikala, jaz pa imam slike samo od lepih izdelkov. Moj prvi poskus pri 14 letih so bile hruške z čokoladnim prelivom. Hruške prav kuhane, ampak zakaj me ni nihče podučil, da moram čokolado stopiti nad paro ne v posodi. Rezultat zažgana čokolada in jaz in moji prijatelji so vsi bruhali. Druga zelo hecna zadeva je bila, da sem pozimi okrašeno torto odnesla na balkon in ker je bila preveč mokra je spolzela s pladnja in padla na volnena tla. Sem jo lepo pobrala, kar je bilo cele in gostje so jo celo z užitkom pospravili. Da ne omenim, da sem dobila pregrešno drag stekleni pladenj za torte, slaščice od drage prijateljice in jaz koza, dam vročo torto na ta pladenj in samo čez par minut zaslišim resk- počil je na pol. Tudi paradižnikova omaka je bila sladka namesto slana. Kdo ve zakaj.?..Ampak, če se ozrem nazaj, nekaj se je zgodilo hzaradi premalo izkušenj, veliko pa zaradi hitenja ali obiskov, telefona, pogovorov...Najbolj mi takrat pomaga ura, da odzvoni, ko je potrebno ugasnit pečico, izklopit štedilnik...Sem potem čisto mirna, če delam kaj drugega. Bolj me jezi, če sprobavam kaj novega, pa se lovim. Tako , kot so mi mamamia ob tvojih brizganih piškotih najprej vse vrečke za brizgane piškote raznesle, da sem zlomila brizgalko, da ne rečem, kako so me roke bolele ( po moje sem dala preveč čokolade) ...in evo letos končno nabavila velike nastavke, vrečko...zapravila več kot bi jih kupila v slaščičarni....

johana  

kuha že od: 5.3.2014

Št. objav: 11203

Objavljeno 17.1.2017 ob 17:43

Vesel

Točno, Trixi, ta ura na štedilniku je res zlatega denarja vredna, ampak-----, če jo takoj ugasneš, ko zvoni, ker drugače je brez veze, se ti zgodi zaradi tega tudi prepečen kruh.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15461

Objavljeno 17.1.2017 ob 22:43

Zelo vesel

No, me ženske zlahka priznavamo svoje kikse v kuhinji, da naš cenjeni kolega hedonist lahko tudi na tem forumu upravičeno meni, da so moški boljši kuharji kot ženske. Saj, kaj tako popolnega, kot je sam, težko najdemo ...

Trixi  

kuha že od: 23.9.2003

Št. objav: 13158

Objavljeno 18.1.2017 ob 12:15

Mopsika, a pa da ura zataji....

Mamamia to o hedonistu pa ne bo držalo, zadnjič je odkrito priznal, da mu keksi ne ležijo. Tako na oko bi rekla, da je ziheraš in se loti preverjenih zadev, da vse tako, kot je prav. Včasih pa tudi malo sprobava, pa se jezi ha ha....

Celeste  

kuha že od: 22.3.2015

Št. objav: 36

Objavljeno 19.1.2017 ob 20:09

Zdravo mamamia, zelo korajžno od tebe da takole deliš z nami tudi ne-perfektno, 'človeško' plat! Mislim, da se zaradi vseh teh novih kuharskih oddaj in knjig na kuhanje gleda vse preveč perfekcionistično. Seveda ga ni večjega zadovoljstva od lepo uspele jedi, vendar se manj uspelih podvigov noben kuhar ne bi smel sramovati ali se istovetiti z njimi :)

Kar pa se krofov tiče, taki bolj zbiti pa skuštrani pridejo moji noni takrat, ko odrezke že prevečkrat zamesi in spet razvalja ... menda pomaga, če pustiš testo še malo počivati, nismo pa še preizkusili ;)

ema82  

kuha že od: 17.3.2008

Št. objav: 161

Objavljeno 20.1.2017 ob 9:57

Ahahah, mzm, kolk sem se nasmejala zdaj, ko sem brala, kako si juho zlila v korito.

Super tema, mamamia. Jaz mam tako grdo navado, da velikokrat, ko mam goste, kaj novega sprobavam, pa se mi ponesreči. Izuči me pa ne, da se tega ne dela.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15461

Objavljeno 20.1.2017 ob 10:03

ema82,zanimivo tole o sprobavanju novega, ko pridejo gosti. Jaz za goste vedno pripravljam nekaj, kar še nisem delala, in vedno mi uspe. Meni se ponesrečijo ponovni poskusi, verjetno tudi zato, ker včasih poskušam kaj po svoje, pa vedno ne uspe

katrin11  

kuha že od: 3.1.2010

Št. objav: 2028

Objavljeno 21.1.2017 ob 22:19

Spomnim se kuhanja mleka, navadnega domačega kravjega mleka. Mož in moj oče sta klepetala zunaj na hodniku in mene je firbec nesel zraven klepetat. Čez čas je oče pripomnil, da voha, da je nekje mleko prekipelo.

"Kar k mami poglej, jaz nimam nič na štedilniku!" Se nisem pustila pregovoriti. A vonj je bil vedno močnejši, tako, da sem vseeno odšla pogledat na svoj štedilnik. O, groza,lonec je bil že rdeč od vročine, prostor poln dima.

V trenutku sem odprla oknno, s cunjo zagrabila lonec in ga vrgla ven v sneg. Šele, ko je lonec že letel po zraku, me je spreletelo, kaj če je kdo spodaj pod oknom?

Nič takega ni bilo, samo vso posodo, prt in zavese je bilo treba oprati in kuhinjo prebeliti.

McNena  

kuha že od: 15.9.2005

Št. objav: 166

Objavljeno 28.2.2017 ob 14:24

O hvala mamaia, da si tole podelila z nami. Menim, da se je marsikateri gospodinji odvalil kamen od srca in ima sedaj za tolažbo tvoje pisanje. Sem se pa nasmejala tako blogu kot tudi komentarjem in potolažila.

Ampak če nič ne delaš, pač ne moreš nič zgrešiti oz. nič zažgati - tako to je.

No, tudi mi smo že na veliko čistili, zračili, na novo kupili in podobno. Saj, tudi od tega, morajo živeti trgovine.

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Število ogledov strani: 13728

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Venturini
MOJ vrtAnemiilat
Kaj danes za zajtrkŠpelais
malo za hecrajko0028
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti