Hitro iskanje

Napolnimo življenje z vsem dobrim.

Za vas smo pripravili nasvete za spajanje vina in hrane. Namen spajanja vina in hrane je dosežen, ko nam uspe s pravim izborom obogatiti okus tako jedi kot vinu.

Ko pomislimo na prehrano in kuhanje, so za veliko ljudi prva misel omamne vonjave in okusi, ki razveseljujejo naše čute. Toda poleg zadovoljevanja naših brbončic sta kuhanje in prehranjevanje pomembni praksi, ki prispevata k našemu fizičnemu počutju in osebni rasti. Zato lahko pustimo Adama Maslowa in njegovo trditev, da je hrana nujna le za preživetje daleč za sabo in se v tej zabavni raziskavi poglobimo v to, zakaj je kuhinja ne le prostor za kulinarične stvaritve, ampak tudi svetišče za negovanje uma in duše.

Gensko inženirstvo je laboratorijska tehnika spreminjanja DNA (deoksiribonukleinske kisline) v jedru celic organizmov. DNA je dvojna, spiralno zavita vijačnica, ki je podobna lestvi. Organizirana je v manjše podenote, imenovane kromosomi. Odseki te vijačnice so geni, nosilci dednosti. Določajo njegovo zgradbo, njegove biokemične procese, od katerih je odvisno življenje, rast in edinstvene poteze organizma (spol, barva las, oči itd.).

Največji slikarji v zgodovini so slikali tihožitja s hrano, predvsem sadjem (Paul Cézanne), a tudi sirom (Floris Claesz), kruhom (Peter Claeszoon), rakom (Abraham Hendrickszoon), orehi (Van Dyck), bučami (Luis Eugenio), zeljem (Juan Cotan), tortami (Waine Thiebaud, Moise Kisling, Paul Cézanne), včasih skupaj z neživimi predmeti, npr. vrčem (Paul Cézanne) in violino (Peter Claeszoon). Priljubljen motiv je zadnja večerja (Dieric Bouts, Leonardo da Vinci, Tintoretto).

Ali nam barva hrane kaj pove o njeni vrednosti? Seveda, pravijo znanstveniki, ki šele začenjajo raziskovati odnos med barvami zelenjave in njihovim pomenom za prehrano.

Jedenje je človekova temeljna nagonska potreba, čeprav jo oblikujejo mnogi zunanji dejavniki. Duševne in vedenjske motnje pri jedenju izvirajo bodisi iz frustracij potrebe po hrani bodisi iz motenih socialnih odnosov. O motnjah spolnega nagona se veliko piše in okoli tega se vrti celotna psihoanaliza. Pogosto pa se pojavljajo tudi motnje jedilnega nagona oz. potrebe po hrani. Posebno sodobni svet je naravnost obseden z uživanjem hrane, pogoltnostjo, dieto, izbirčnostjo in prostovoljnim stradanjem, ki lahko privede celo do smrti.