Hitro iskanje

Bučke izvirajo iz orjaških buč, ki so doma v Južni Ameriki, Mehiki in zahodni Indiji. Danes jih največ pridelajo v Sredozemlju, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem.

Bučke vsebujejo veliko betakarotena, vitaminov C, B in E, luteina, kalija, fosforja, kalcija, mangana in magnezija. Vsebujejo predvsem ogljikove hidrate in beljakovine.

Paradižnik je ena tistih sestavin, ki poleti ne potrebuje veliko razlage. Ko je zrel in dišeč, ga pogosto pojemo kar sproti — z malo soli, kosom kruha in občutkom, da je to pravzaprav vse, kar potrebujemo. A iz njega lahko nastane veliko več: lahka večerja, osvežilna solata, topla zelenjavna jed ali omaka, ki ujame okus poletja v eni sami žlici.

Buče prihajajo iz Amerike. Srednjeveška Evropa jih ni poznala. Uživali so jih Indijanci v Mehiki in srednji Ameriki, nekatere vrste pa izvirajo iz pobočjih Andov. V Mehiki so našli semena iz 7 stoletja pred štetjem. Evropski mornarji buče prinesli v Evropo. V 17 stoletju so se pojavile v Angliji, zaradi svojih kulinaričnih odlik pa so se hitro razširile po vsem svetu.

Buče spadajo med najstarejše gojene rastline na svetu, saj so jih gojili že pred dobrimi 8000 leti Indijanci, s pečkami divjih buč pa se je lakoto preganjal že paleolitski človek pred 15.000 leti.