Hitro iskanje

Nemalokrat se nam zgodi, da v času službe pozabimo na hrano in skoraj nič ne jemo, nato pa doma skoraj da ne izpraznimo hladilnik brez razmišljanja o tem, kaj se z našim telesom  dejansko dogaja ob zaužitju hrane, ki že količinsko presega priporočeno vrednost. Ker je ta hrana ponavadi tudi zelo enolična  in ni uravnotežena, nas  le ta ne oskrbuje z vsemi hranili, ki jih naš organizem nujno potrebuje za normalno delovaje. Presnova se upočasni, zaužite hrane telo ne spremeni v energijo, ampak jo naloži v maščobne celice. Tako telo začne varčevati z energijo, saj jo potrebuje za pogon življenjsko pomembnih organov, kot so srce, možgani, trebušna slinovka in ostali, mi pa posledično ne moremo izkoristiti vseh potencialov našega telesa.

Spominjam se obdobja ob vstopu v tretje tisočletje, ko sem si omislil prvi in do zdaj edini aparat za peko kruha. Zelo me je pritegnila možnost pridobitve časa, ki ga je terjala običajna peka kruha. V aparat sem lahko naložil vse potrebne sestavine, nastavil timer, da se je gnetenje in peka sprožila nekje sredi noči in je bil zjutraj na voljo svež kruh. V začetku je bilo nekaj nerodnosti pri peki. Odkrival sem pasti ob uporabi le bele pšenične moke. Pri peki je kruh narasel kot jedrska goba, da je kar privzdignilo pokrov aparata. Rezultat je bil kljub temu okusen in dišeč kruh v obliki gobe.