5
(1)
2 chorizo klobasici, narezani na lističe
piščančje prsi, brez kosti in kože
15 dag bele morske ribe, brez koščic
12 repkov škampov ali kozic
12 školjk po okusu
1 srednje velika čebula
1 paprika
2 stebli zelene
2 dl suhega belega vina
3 dl piščančje juhe ali vode
3/4 l pelatov iz konzerve, zdrobljenih
2 lovorjeva lista
žlica origana
1 žlica čili začimbe
šopek peteršilja
5 strokov česna
2 žlici moke
1 žlička Worchestershire omake
par lističev sveže bazilike
sol, poper po okusu
Chorizo narežemo na lističe in damo v večjo posodo za enolončnice. Dodamo nasekljano čebulo, na lističe narezano steblo zelene, na koščke narezano, očiščeno papriko, lovorjeva lista, origano in dušimo približno 10 minut . Dodamo koščke piščančjega mesa, čili začimbo, nasekljan česen, malo soli, moko in premešamo. Zalijemo z vinom, juho ali vodo in dodamo pelate, ki smo jih prej nasekljali ali zmleli. To naj vre 5 minut . Potem dodamo na koščke narezano ribo, škampe, očiščene školjke in baziliko in kuhamo nadaljnjih 5 do 10 minut , odvisno od velikosti koščkov ribe in škampov.
Dosolimo in popramo po okusu.
Obvezno ponudimo z rižem.
V jambalaji so obvezno škampi. Če jih ne najdete, bo kakršnakoli kombinacija rib in školjk več kot dobra. Če imate radi pekoče jedi, lahko dodate par majhnih hudih peperončkov. Riž lahko skuhate tudi v paradižnikovi omaki, mi pa ga imamo raje kot prilogo.
Seveda kranjska klobasa ne more zamenjati omenjenih klobasic, ampak tako piše v moji kuharski knjigi. Tu se pojavi vprašanje, kaj je boljše pri prevajanju kuharskih knjig; da pustimo originalne sestavine ali da poskušamo najti slovenske nadomestke. Po mojem mnenju bi bila kombinacija obojega prava rešitev. Pustiti originalne sestavine in predlagati mogoče slovenske nadomestke.
Seveda, po takih poteh so jedi nastajale.... Ko so se Evropejci selili čez lužo, so prinesli s seboj recepte, jih pač naredili s sestavinami, ki so bile na voljo,....pa so nastajale različice. Vsak v novi domovini kombinoira domače z izvornim....verjamem, da je včasih bilo še bolj tako. Zdaj, ko imamo vsega dovolj in preveč, je morda drugače. A ni tako?
Konec koncev je tako prav. Ne moreš se držati kot pijanec plota tradicije, ker potem ni sprememb.
Morda je najboljši primer tega, kako iz izvirnika (ali več njih) nastane neskončno mnogo variant, ki imajo (vsaj včasih) z izvirnikom skupno le še ime - pizza, pica. Pa to ne pomeni, da so neizvirne slabe, a ne'
Veš, meni so take jedi všeč, ker dobesedno počistim hladilnik in zmrzovalnik kakršnihkoli ostankov. Seveda, če slučajno nimam choriza(pri nas prodajajo celo piščančjega, kar mene neizmerno veseli), naredim kar Chioppino. Malo je drugačen in serviran s pasto ampak v bistvu zelo podobna jed, samo iz drugega konca. Ga bom kuhala ta teden in objavila recept. Mislim, da smo imeli podobno diskusijo, ko smo se pogovarjali o granadirmaršu in hoteli ugotoviti, od kod izvira original.
MMmmm, že večkrat sem jo gledala na internetu.. Od leta 2009, ko sem prvič komentirala, sem pojedla že veliko chorizo klobasic :D in tole moram nujno preizkusiti. Jaz bi rekla, da s katerokoli dimljeno klobasico. Odlično pa je če klobasici dodaš še pimenton oz dimljeno papriko v prahu.
