Bazilika

ID: 10, lat.: ocvimum basilicum, ang. basil, lj. bažiljka, bošiljka

Ena od najplemenitejših dišavnic, ki spada v skupino ustnatic (skupaj z meto). Včasih so jo imenovali "kraljevska začimba". Njene blage arome ni mogoče ustrezno opisati, lahko jo samo občutimo.

Želite »poslati« svojo fotografijo začimbe?

Opis

Bazilika sodi v družino ustnatic in je razširjena po vsej Evropi in skoraj po vsem svetu. Ta nadvse aromatična enoletna rastlina zraste kakih 30 cm v višino. Ima vejasto steblo z ovalnimi listi, ki so dostikrat nazobčani. Cvetovi so rožnati ali beli. Vsa rastlina blago in zelo prijetno diši. Vsebuje 5% čreslovine in 1,5% eteričnega olja. Razlikujemo najmanj 60 sort bazilike. Poleg običajne zelene, razlikujemo tudi rdečolisto baziliko, orjaško širokolisto baziliko iz daljnega vzhoda, ki jo uporabljajo tudi kot zelenjavo, ter majhno mediteransko baziliko z drobnimi cvetovi, ki je še posebno dišeča. Nekoč so imenovali rastlino »kraljevska začimba«, njeno ime dejansko izhaja iz grške besede basileus, ki pomeni kralj.

Gojenje

Bazilike ni težko gojiti, upoštevati pa moramo njene šibkosti. Uspeva na sončnih vrtovih, izogibati se moramo vetra in predvsem mraza. Že temperatura pod 5 stopinjami ji po daljšem času škoduje, slane pa sploh ne prenese. Listi ji odpadejo in steblo postane črno. Lahko jo kupimo v vrtnarijah ali supermarketih, kjer jih prodajajo v šopih v lončkih in jih potem prenesemo na vrt, v korita ali cvetlične lončke. Lahko pa jih že marca ali aprila posejemo v toplo gredo ali korito na oknu in kasneje presadimo na prosto v pognojeno, vlažno zemljo. Suša ji škoduje, potrebuje pa sonce. Redno jo zalivamo.Razmak med sadikami naj bo 25 cm.

Posamezne liste začnemo trgati takoj, ko so dovolj veliki. Najmočnejšo aromo ima rastlina tik pred in med cvetenjem. Kot dišavo uporabljamo liste, popke in cvetove.

Bazilika je najbolj okusna sveža, suha izgubi nekaj arome. Če jo sušimo, zvežemo vejice in jih obesimo v senco. Primernejše je zmrzovanje - liste najprej blanširamo, potem jih zberemo v vrečkah ali pa jih zavijemo v folijo ter vložimo v zmrzovalnik. Italijani jih hranijo tudi tako, da jih vložijo v kozarec, posolijo in prelijejo z olivnim oljem. Kozarec spravijo v hladilnik.

Uporaba

Baziliko dodajamo stročnicam, prikuham, pečenkam, kuhanim in pečenim ribam, zelenjavnim juham, zeliščnim omakam, vloženim kumaram. Pogosto jo kombiniramo z drugimi začimbami (poprom, česnom, čebulo, peteršiljem, rožmarinom in žajbljem). Iz orjaške, širokolistne bazilike pripravljamo solate, še posebno okusna in slavna je vietnamska juha, v kateri prevladuje bazilika. Malokatera dišavnica je tako splošno in široko uporabna. Kombinacijo zelene in rdeče bazilike uporabljamo za garniranje jedi. Posebno je cenjena v grški, italijanskji in francoski kuhinji, sicer pa nobena pomembna kuhinja ne shaja brez nje. Baziliko dodajajo nekaterim zeliščnim likerjem.

Zgodovina

Bazilika izvira iz tropskih predelov Indije ali Afrike (ni z gotovostjo ugotovljeno, od kod), že v antiki in zlasti srednjem veku pa so jo razširili po Evropi, posebno Sredozemlju, kjer nadvse dobro uspeva.

Zdravilni učinki

Bazilika naj bi imela tudi zdravilni učinek. V ljudski medicini jo uporabljajo proti trebušnim težavam, za zbujanje teka, pospeševanje prebave in olajšanje potenja.

Zanimivosti

V srednjem veku so ji pripisovali čarobno moč. Včasih so jo ljudje nosili s seboj v žepih in torbah, ker so verjeli, da jih polepša. Budila naj bi tudi ljubezen ali sovraštvo med ljudmi. Iz vejice bazilike pod kamnom naj bi nastali škorpijoni.


Število ogledov strani: 39870

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?mopsika
Kaj danes za zajtrkNENA58
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Ločevanje živil 90. dni - 5. del-pika