Hitro iskanje

Med je del našega življenja, ki ga skoraj ni potrebno posebej predstavljati. Uporabljamo ga lahko na različne načine, kot naravno sladilo in nadomestilo za beli sladkor, kot ojačevalec okusa in dodatek prelivom in omakam. Priznan pa je tudi po svojih zdravilnih lastnostih.

Arganovo olje cenimo predvsem zaradi zdravilnih lastnosti, uporablja pa se v kozmetiki, prehrani in maroškem tradicionalnem zdravilstvu.

Jojobino olje je izjemno blagodejno za kožo in lase, saj je bogato z vitaminom E, vitamini B, kromom, bakrom in cinkom ter deluje kot antioksidant.

Če ste mislili, da so arašidi oreški, se motite. Sodijo namreč v družino stročnic in so zato bolj sorodni fižolu in gradu kot pa mandljem, lešnikom in pistacijam. Arašidi so poceni in si jih lahko kupi in privošči prav vsak, le malokdo pa ve, da jih lahko brez pretiranega truda vzgojimo tudi na domači gredici sredi Slovenije.

Na trgu se pojavljajo vedno nova prehranska dopolnila in tako je novi hit postalo tudi krilovo olje, saj je izjemno bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Krilovo olje po novem velja za najboljši vir omega – 3 kislin in je tako s prestola izrinilo ribje olje.

S pravilnim kombiniranjem živil lahko naše telo iz zaužitih živil izlušči največ, kar lahko. Tako poskrbimo za svoje zdravje in pazimo tudi na kilograme. Katera živila naj si podajajo roke in katerim kombinacijam se je bolje izogniti?

Prosti radikali ogrožajo predvsem oslabljene celice sluznic, špinača pa vsebuje ogromno snovi, ki varujejo pred njimi. Bogata je predvsem s provitaminom A, vitamini skupine B, vitaminom C in E. Ti vitamini skupaj so pravi obrambni zid za oslabljene telesne celice. Špinača vsebuje tudi vitamin K, folno kislino, magnezij in cink. Špinača je nabita z minerali, kalcijem, bakrom in železom. V sebi skriva še folate, mangan, oksalno kislino, karotenoide, vlaknine in beljakovine.

Iz Južne Amerike, natančneje iz Peruja, prihaja nenavaden sadež, imenovan lucuma. Uspeva visoko v Andih, na nadmorski višini med 1000 in 2400 metri. Domačini ga v prehrani in spiritualnih obredih uporabljajo že tisočletja, posebej pa so ga cenili Inki, ki so ga imenovali tudi inkovsko zlato. Največ lucume pridelajo v Peruju, njegova sezona pa traja od januarja do aprila.

Veliko diet in shujševalnih načrtov poudarja pravo mero pri hrani, pravilen izbor živil in odločitev, da spremenimo svoj življenjski slog. Če pa želimo iz hrane potegniti kar največ njenega potenciala, je pomembno, da živila pravilno skombiniramo.

Korenje je bogato z antioksidanti in ščiti naše telo pred nekaterimi vrstami raka. Krepi tudi imunski sistem in koristi pri zdravljenju vrste težav, od slabega nočnega vida do želodčnih razjed.

Drobne, temno zelene limete, so pri nas že nekaj časa stalnice v večjih trgovinah in na tržnicah. Ti drobni citrusi se ponašajo s čudovitim sokom, ki po okusu prekaša limoninega. Bogate so z vitaminom C, zato so jo cenili predvsem mornarji, saj so jih varovale pred skorbutom.

Kreša spada med listno zelenjavo in je vodna rastlina, ki zelo hitro kali in lahko v višino zraste do pol metra. Svoje korenine najraje požene v mrzli in tekoči vodi, zato so jo včasih gojili le v majhnih količinah. Danes lahko vodno krešo gojimo kar v lončku na okenski polici in uporabljamo sveže, sproti narezane liste. Najpogostejši vrsti kreše sta vodna in vrtna kreša, ki spadata v družino križnic.