blogi

Pol pričakovanja in spominov sem prispel v Novi Sad. Priznam, nisem čutil, da je od mojega zadnjega obiska minilo že ogromno let. In da se je vmes zgodilo marsikaj.

Da nas lahko bogatijo okusi tujih dežel, moramo začeti doma – ceniti in spoštovati našo slovensko kuhinjo, spoznati njene okuse in uživati v njih. Kajti, če ne poznaš in ceniš domačega, kako boš to lahko cenil pri tujcih?

Čas vlaganja različne zelenjave v naši hiši dosega v teh dneh vrhunec. Ne mine dan, da se v pomivalnem stroju ne bi pomivali kozarci, da se na mizi ne bi rezalo in čistilo različne zelenjave in da na štedilniku ne bi vrela mešanica kisa in olja.

Po hrupnem večeru Baščaršijske noči sva preživel še en dan v Sarajevu v znanem ritmu: potepanje po mestu, vmes mnogo kulinarike in prijetnem večeru v Kuči Inata spet sladko zaspala. Prihodnje jutro pa sva krenila naprej proti Vojvodini.

Čez poletje so na našem omiljenem portalu naredili prostor za bloge. Kar pomeni, da se bomo tudi z našim čtivom prilagodili temu formatu. To pomeni, da bom naredila več krajših sestavkov, vi preberete, komentirate, naslednjič pa spet nova tema.

Vem, da si mislite: a bo že enkrat nehal s to Švedsko

Saj vem, mislite si a bo že enkrat nehal.....

Nepozabni spomini v dobrem in slabem...

Že nekaj časa sem si hotel ogledati Pale ,ki je v mojem spominu sinonim za začetek neke bolne ideologije in mesto začetka zadnje balkanske morije. Tukaj je živel Radovan Karađič eden od snovalcev velike Srbije in Republike Srbske.

Se mi zdi, da je še par stvari povedat okrog potepanja po švedski, morda bo koga zanimalo.

Nabo nad nama je postajalo vse bolj črno. Očitno se je pripravljalo k nevihti in bilo me je strah, da naju ne preseneti kakšna toča. To bil bil kaj slab zaključek letošnjega dopusta in vse bolj sem pritiskal na plin.

Postopek in izdelava mini pinc malo drugače