Daj no, ne javkaj.
Bi rad konstruktivno?
Moje pripombe na predstavljeno jed so bile te (kdor jih je že v prvo zastopil, naj prosim razlago preskoči):
1. Pri pripravi jedi iz izbranih sestavin, ki jih običajno ne jemo vsak dan (pa tudi nasploh) se mi zdi neprimerna uporaba cenenih nadomestkov, kot je smetana za kuhanje, ki ni nič drugega, kot osiromašena prava smetana z dodanim škrobom (in še čem) za zgoščevanje. Če si prave smetane ne privoščiš zaradi zdravstvenih ali ekonomskih razlogov, si napravi bešamel.
2. Tartufovega gomolja, pa naj bo črn ali bel, se nikoli ne sme močiti. samo obriše se ga.
3. Verjamem, da si osebno, ker si pač samo navaden strojni inženir, v luči trenutne popularnosti kuharije in ob podpori tvoje aktualno pomembne osebe nenadoma navdušen in presenečen nad svojim na novo odkritim talentom in spretnostjo pri pripravi fete mesa.
Vendar tvoj prvi uspešen podvig, kolikor zapleten je že bil zate, objektivno ni toliko zahteven, da bi si zaslužil štiri uteži.
Predvsem nisi niti sam objavil fotografije kjer bi vsi videli to famozno sredico 4 cm debelega zrezka, ki mimogrede vsaj na fotografiji ne daje vtisa, da je zares visok 4 cm.
Prav tako je sumljivo tisto ribanje na njem - če si uporabil črn tartuf, ki je upodobljen skupaj s surovimi kosi mesa, postanim krompirjem in dodatki, bi bili njegovi opilki definitivno temnejši, še ribanci belega vlečejo bolj na sivo.
Ne vem, mogoče je ton fotografije tak, ampak če je tako, ti je pa krompir,( ki itak izgleda zrnast in ne kremast, kot mora biti spodoben krompirjev pire, pa z dodatkom tartufov ali brez) popolnoma posivel.
Nič čudnega, saj že na fotki priprave izgleda malo utrujeno, da niti ne omenjam tega, da se za spodoben pire ali kakršenkoli pripravek iz olupljenega kuhanega krompirja tega nikoli ne nareže na tako majhne koščke - se preveč napije vode (izjemoma ga lahko neposredno pred kuho narežemo tako na drobno, če smo se ga namenili kuhati v mleku ali smetani).
Ne vem v kakšnih lokalih naročaš svoj biftek, da se ti dogaja kar se ti že. Jaz ga imam rada in ga dostikrat naročim povsod, kjer obedujem. Povsod seveda povem, kako in koliko pečenega želim.
V šestdesetih letih se mi je mogoče trikrat ali štirikrat zgodilo, da meso ni bilo pripravljeno po moji želji, pa še takrat so ga vsaj v dveh primerih odnesli in zamenjali za primernega.