Basket, tudi jaz sem že kupila na prvi pogled trde marmelade, v katere lahko kar režeš z nožem oziroma po zajemanju z žlico v čvrsti in gladki marmeladni masi ostane luknja (običajno mešana, šipkova, marelična in slivova marmelada v večjih kozarcih, npr. Belsad). Problem je v tem, da so delane z dodanim želirnim sredstvom (pektinom) in spasirane. Ko jih segreješ, se dobesedno utekočinijo in to teče ven. Slivov pekmez od Podravke je na prvi pogled podoben, ampak pri segrevanju reagira drugače, se sicer tudi razleze, ampak ni tekoč.
Seveda si tudi jaz prizadevam, da z družinskimi člani ne vnašamo vase preveč sladkorja, ampak pri pecivu, kjer se marmelada termično obdela, zato uporabljam domače marmelade in džeme, delane po starih receptih babic in prababic, ki se ne kuhajo največ deset ali dvanajst minut z želirnim sladkorjem, ampak počasi, z navadnim sladkorjem in z veliko potrpežljivosti in dobre volje ter z vztrajnim mešanjem.
Pomaga pa tudi, če robove narahlo ovlažiš z vodo in nežno stisneš.
Uspešno peko želim!
