Goveja juha

Jaz pa dajem zadnje čase not še rumeno kolerabo- odkar sem tako juho jedla pri tašči, mi nobena druga ni več dovolj dobra. Dam pa vedno not en zajeten kos sočnega, ampak ne mastnega mesa.Če mi ga ne rata pojest, ga zmeljem in z nekaj dodatki nafilam palačinke- nikoli ne ostane..

Moja juha ni nikoli bistra...in to me zelo jezi!!!!!!

Mogoče ne kujhaš dovolj dolgo.

Kruhy, kaj si oprala meso?Tulipa sva na isti valovni dolžini, res mora biti odlična juha, ob priliki jo bom naredila po tvojem receptu.

kruhy, pri juhi je treba pazit, da takoj, ko zavre, zmanjšaš ogenj na minimum, toliko da juha čisto po malem vre, potem bo bistra. Če pa preveč vre, ostane motna. mamamia

"da takoj, ko zavre, zmanjšaš ogenj na minimum, toliko da juha čisto po malem vre, potem bo bistra."

in tudi okusnejša. To je bistvo, ker mesa ne perem.

dobra juhica

Frina, tudi mene mati učila, mora juhica le toliko vreti, da se 2 kuharici "skregata" ali vre, ali ne

Ker je zunaj turobno vreme, povrhu pa sem še prehlajen bom tudi sam opisal moj način priprave goveje juhe.

Moja mi velikokrat pravi, da sem malo čez les: hja, po izobrazbi sem res mizar, mogoče ima pač to v mislih, v kar pa precej dvomim, saj je moj ritual kuhanja nedeljske goveje juhe glede na vse prebrano tukaj gor mogoče res malo čuden...

Ne vem sicer zakaj, vendar ob nedeljah vedno vstanem zelo zgodaj, čeprav bi lahko poležaval do sredi dopoldneva.

Moja priprava juhe je sledeča: iz zamrzovalne skrinje vzamem kos bikovega mesa s kostjo - tako se pri nas pakira meso za govejo juho, ki ga kupujeva od dobrega prijatelja in je res tisto pravo domače seneno goveje meso. Biki za zakol nikoli niso stari več kot dve leti...

Še zmznjeno meso dam v lonec in zalijem z mrzlo vodo, nakar vse skupaj pristavim na ogenj. Vmes zmečen v lonec vse ostale sestavine, ki jih pač vedno dam noter: cel poper, sol, peteršilj, korenje, paradižnik, lovor, por, česen, kolerbo, zeleno, lovor in tudi majhna koščka paprike. Tudi zelenjava je zamrznjena in tako dam v lonec. V lonec nato dam sondo kuhinjskega termometra, ki je nastavljen na 94°C in ga pokrijem. Ko temperatura doseže nastavljeno vrednost na termometru, sondo vzamem iz lonca in za štedilnikom stojim toliko časa, da se opazi počasno vretje juhe. Nato ogenj zmanjšam toliko, da se vidi samo "kroženje" vode v loncu, lonec ostane pokrit. Tako pustim juho na ognju 2 uri in pol, meso je definitivno kuhano, zelenjava (korenje in koleraba) pa ostane lepo čvrsta in se lepo nareže in doda v juho čisto na koncu, ko je zakuhana. Juho predcedim čez gazo in jo razdelim v dva lonca: v enem jo zakuham takoj, v drugem pa se prihrani za kasneje in potem še za kakšen drug dan v tednu. Največkrat v juho zakuham Baškovčove rezance, jih imamo najrajši od vseh, velikokrat pa naredim tudi pšenične žličnike (knedle) Ko je juha servirana na krožnikih, se v njo doda narezano korenje in koleraba, sam pa si občasno v juho narežem majhne koščke govedine. Tako pripravljeno juho pojemo zjutraj namesto zajtrka, pri kosilu je potem še enkrat, vendar brez zelenjave in mesa, ostane pa še za 1x med tednom, ponavadi jo potem porabimo najkaseje do četrtka.

Tast je odličen kuhar, tudi žena ne zaostaja prav nič za njim, oba pa tako pripravljeno juho vedno pohvalita, tudi hčerka in sin jo obožujeta, pa tudi za nekaj drugij ljudi je bila pripravljena na isti način in vedno sem dobival same komplimente, kar si glede na to, da sem moški lahko štejem v čast. Sicer pa na spločno zelo rad poprimem za kuhalnico, pa naj bo to v domači kuhinji, kje na kakčnem pikniku ob roštilju ali pa pripravim kaj v litoželeznem emajliranem kotlu.

Pa dober tek vsem!

Priprava nedeljske goveje juhe je torej že nekaj let moj jutranji nedeljski ritual, in ko tega ne naredim, se mi zdi, da nedelja ni tista taprava.