Hitro iskanje

Spominjam se obdobja ob vstopu v tretje tisočletje, ko sem si omislil prvi in do zdaj edini aparat za peko kruha. Zelo me je pritegnila možnost pridobitve časa, ki ga je terjala običajna peka kruha. V aparat sem lahko naložil vse potrebne sestavine, nastavil timer, da se je gnetenje in peka sprožila nekje sredi noči in je bil zjutraj na voljo svež kruh. V začetku je bilo nekaj nerodnosti pri peki. Odkrival sem pasti ob uporabi le bele pšenične moke. Pri peki je kruh narasel kot jedrska goba, da je kar privzdignilo pokrov aparata. Rezultat je bil kljub temu okusen in dišeč kruh v obliki gobe.