Oblačilni reporta za pomlad 2010

Vendelina, saj sva se povsem razumeli - samo malo sem bila zbegana. Na tej podelitvi, ki sem jo obiskala, je bilo pač vse povsem drugače kot se piše tukaj. Ker prav pogosto na podelitve diplom ne hodim, mi ni bilo jasno ali kodeksi še veljajo, ali veljajo samo na določenih, zelo specialnih lokacijah. Lisa

Stoodstotno se strinjam z Vendelino.Sama ne izstopan kar se oblačenja tiče, sem rada zlata sredina.Ampak me pa vsakič malo razžalosti, ko v DramI ali Operi,ali v Cankarju vidim malomarno napravljene ljudi.Malomarno v tem smislu, da je prišel naravnost s faksa ali pa službe ali pa s popoldanskega sprehoda.Zame je obisk predstave še vedno povezan z obredom.Da si uredim lase, se našminkam in odišavim in oblečem oblačilo, ki ga ne gulim petek in svetek.Pa nisem staromodna, ampak to so ustanove, ki v meni zbujajo spoštovanje. Šla sem sama po hčerkino diplomo, ker je bila ona v tujini.Mislila sem, da bo to en slovesen dogodek.Pa je bilo res malo žalostno.Brez pravega veselja in zadovoljstva,zdaj jo pa imam, diplomo namreč.No, pogostitve se nisem udeležila, ker sem hitela po svojih opravkih, tako da za ta del ne vem, kako poteka. naor

Mislim, da smo dan danes malo pobrkljali kaj za kam obleči. V službo gredo nekateri kot bi šli na plažo ali na popoldanski sprehod s psom. Ne glede na postavo in leta mislim, da bi moral do ene mere veljati nek oblačilni kodeks, pa ne tak kot pred sto leti, ampak primeren letom in priložnosti. V še tako žajfasti ameriški nadaljevanki so ženske v službi v neizzivalnih kostimih s hlačami ali krilom, v primerni obleki, ki ne razkriva več kot pokriva. In za božjo voljo ne tarnajmo, da ni denarja, saj ene v redu kavbojke pogosto stanejo več kot ene dobre črne hlače, ki jih lahko oblečemo ob skoraj vsaki priložnosti, pa kup nepomembnih cunjic prav tako, Tudi za malo denarja je lahko nekdo lepo in okusno oblečen. Sama mislim, da mora imeti vsak fant in dekle, če ne že prej, pa vsaj od mature dalje enkomplet, pa naj bo to suknjič in hlače ali krilo, čeden top, bluza ali srajca, ki jih obleče za posebne priložnosti. Pa seveda zraven kakšne primerne čevlje. Komplet naj bo brezčasnega kroja, saj se že s srajco, kravato, bluzo ali primernim topom lahko utirimo v smernice tekoče mode. In res, za posebne priložnosti se je treba drugače obleči, kot za šolo. ali nakupovanje. S tem pokažemo spoštovanje do dogodka, oseb in ne nazadnje tudi do samih sebe. Mogoče sem padla malo iz teme, pa vendar me to žuli vedno, ko vidim neprimerno urejene ljudi v službah, na javnih prireditvah in drugih posebnih priložnostih. Lep dan vsam skupaj tedyka

naor je napisal/a:

Malomarno v tem smislu, da je prišel naravnost s faksa ali pa službe ali pa s popoldanskega sprehoda.Zame je obisk predstave še vedno povezan z obredom.Da si uredim lase, se našminkam in odišavim in oblečem oblačilo, ki ga ne gulim petek in svetek.Pa nisem staromodna, ampak to so ustanove, ki v meni zbujajo spoštovanje. naor

Ne boš verjela, ampak eni res pridejo/mo direktno iz službe. Po tvoje naj torej ne gremo v gldališče, če si vmes ne moremo vzeti časa za lepotičenje? Veš, eni imajo/mo pač tako življenje........

rimljanka

Rimmy, do not take this soooo personal. Če je npr. predstava ob 19. ali 19.30, bi človek upravičeno pričakoval, da si je občinstvo (oziroma glavnina občinstva) uspelo tako organizirati dan, da so bili pred tem že doma in so se uredili za predstavo. Sama vidm takole: v CD je koncertna publika disciplinirana in se uredi, ko je dogodek tipo LiFFE, ki se dogaja ves čas, je oblačilna koda bolj raznovrstna. Tudi premierska publika se kar potrudi s prezenco (eni v resnici predvsem s tem). Kar pa štrli ven, je pa naslednje: ena, zlasti interno-ljubljanska "kao" intelektualna drža (oziroma, da ne bom krivična in pavšalna, poznam v družboslovnih krogah kar nekaj primerkov, ki furajo to držo, ampak zaradi tega njihov seznam na cobissu ni čisto nič daljši), v širokih in nedefiniranih krojih, laseh, ki vidijo šampon max. enkrat na teden, frizurah, ki so nastale po sistemu "soseda me je postrigla", temna oblačila vse dni v letu in po možnosti trije šali okrog vratu tudi poleti in puklasta drža.....- tega je v večernih predstavah pri publiki ogromno. Sama imam ta privilegij, da zasebno poznam precej teatrskih ljudi in vem, da sami ocenjujejo, da je obisk publike (za formate nacionalnega teatra, pri manjših postavitvah je malce drugače, pa ne dosti) v kežualu malo nespoštljiv. Ker, interpretirati nekaj, razdajati se, dajati vse od sebe, po možnosti tudi v fizično napornih izvedbah, da bo publika zraven tako komot, kot na domačem kavču..ali pa v popcorn kinu...halo? Koncerti in predstave so ena magija, h kateri bi morala tudi publika nekaj prispevati in v komot izvedbi se hudičevo malo prispeva. Oziroma, če vidiš med publiko kakšnega glasbenika, plesalca, igralca v kežualu, je to zato, ker je bil pred tem na kakšni drugi vaji, če pa ni bil, se pa uredi. In, okej, jaz nikomur ne govorim kaj MORA obleči in česa NE SME obleči (svetujem samo tistim, ki me vprašajo, na silo nikogar) in mi osnovni etični principi nalagajo, da puščam človekovo svobodo izbire pri organizaciji njegovega videza. Če človek stalno prihaja na gledališke in bolj slovesne priredtive v kežual izvedbi, je to seveda njegova pravica izbire. Ampak pravice izbire imajo tudi svoje cene: kdor z videzom štrli iz pričakovane kode (ne iz povprečja, iz pričakovane kode), potem je treba sprejeti to, da bo opažen in da čisto vsi komentarji na to opazljivost ne bodo samo pohvalni. Vsaka pravica za sabo vleče tudi dolžnost: pravica izbire oblačila (od dizajnerskega do povprečnega in nevpadljivega) za sabo potegne dolžnost, da se prenesemo komentarje/kritike na račun svoje izbire. Tej pravici in tej dolžnosti se izognemo samo tako, da vsi nosimo uniforme. Ampak, ker smo se odločili za družbo z omejeno nošnjo uniform, potem nam ostane ta pravica in njene posledice. There is no free lunch Sama nimam za predstave "posebno lepih in ekstraspešl" oblačil, ampak v tistem, v čemer bom šla na predstavo, ne bom v soboto oblekla za na tržnico. Vendelina jr.

Se da komot skombinirat s službeno ali šolsko opravo, če ti je le kaj do tega.. povsod so garderobe, toalete..vzameš pač s seboj en lesketajoč(ali ne) šal, neke koravde, nek lep pas, morda kakšno špangico, čeveljce.. z malimi dodatki in z 10 minut dela se na licu mesta fizično in psihično pripraviš na dogodek. Saj menda ne izvemo 5 minut pred zdajci, da se nekam gre? Če trogamo laptope in solato po avtobusih, lahko tudi teatralne dodatke spakiraš v teaterpaket in je zadeva opravljena. Mi je kapnilo pred leti, ko sem v gumijastih škornjih gazila po plundri in se potem v posvečenem hramu preobula v salonarčke. Res pa je bilo pred mnogimi leti moderno, da si šel scufan v Dramo. Si s tem pokazal svoj intelektualni pristop do umetnosti, ki naj bi bila za vse. In je bilo venmetanje z lepimi oblačili tako malomeščansko... Sama zagovarjam spoštljiv odnos do vseh in vsega. topogledno sem otroke že od malega naprej vzgajala tako, da so šli na katerikoli rojstni dan svojih vrstnikov prav posebej lepo oblečeni (rzen, če to ni bil piknik na domačem vrtu...pa še takrat se je moralo videti, da gremo na poseben dogodek in ne regrat nabirat). Pa da malo zaidem ..še tako šik toaleta ti ne pomaga, če na vprašanje: "Kaj ste šli pa gledat?" odgovoriš: "Ti, ne vem, ena komedija al kaj že je bila..je blo super..je bil tut ta pa ta tam, smo se tolk smejal, ampak groza, parkirat pa nimaš kje..!" Tko da...obleka naredi človeka, če je človek učlovečen.. japaja

Pa še kratko poročilo z naše podelitve diplom. Nisem taka izvedenka za modo kot nekatere tu gor, lahko pa rečem, da so/smo bili večinoma vsi zrihtani, mogoče dve ženski in dva moška v kavbojkah. Velki moških- fantov je bilo v oblekah in celo s kravato, nekateri pa sao v srajcah. Ženske so nektere imela krila, nekatere kostimčke s krilom ali hlačami. Parim se je celo videlo, da so bile pri frizerju. Sama sem po nasvetu Vendy iskala oblekico, ampak je nisem našla; so jih imeli, ampak nobena mi ni bila preveč všeč, tako, da se nisem odločila za nakup, ker bi jo potem samo enX obleklca. Sem si pa kupila blazer. Ta mi je pa tako všeč in mi ni žal , da sem ga kupila. Podalitev mi je bila všeč, kratka ne razvlečena; pričakovala sem litanije pa nezadovoljne obraze. Zdelo se mi je, da je večina zadovoljna, vsaj jaz sem bila pa tudi nasmejana. Z vseh strani se je bliskalo od fotičev. Nekateri so priperjali sabo tudi stare starše, se mi zdi, da se so bili ti še najbolj ponosni! [sreca] katti

rimljanka je napisal/a:

naor je napisal/a: Malomarno v tem smislu, da je prišel naravnost s faksa ali pa službe ali pa s popoldanskega sprehoda.Zame je obisk predstave še vedno povezan z obredom.Da si uredim lase, se našminkam in odišavim in oblečem oblačilo, ki ga ne gulim petek in svetek.Pa nisem staromodna, ampak to so ustanove, ki v meni zbujajo spoštovanje. naor Ne boš verjela, ampak eni res pridejo/mo direktno iz službe. Po tvoje naj torej ne gremo v gldališče, če si vmes ne moremo vzeti časa za lepotičenje? Veš, eni imajo/mo pač tako življenje........ rimljanka

 

Meni se zdi tole za lase povlečen izgovor. Če imaš predstavo takoj po službi, se oblečeš za v službo nekako temu primerno, saj veš, da ne greš takoj domov. Temu se enostavno reče planiranje.

Črne hlače ali krilo, zgoraj lepo bluzico ter jakno, ki jo pred odhodom v gledališče ali slečeš ali zamenjaš za drugo jakno. Bolj primerni čevlji so prav tako lahko v rezervi, spravljeni v avtu ali pod pisarniško mizo delovnega mesta. Prepričana sem, da ima skoraj vsaka ženska v torbici šminko, da se malo popravi, če je treba. Za tistih parkrat, ko je treba iz službe direkt v gledališče, pa se spravi še puder in mogoče malo kreme v mini vrečkico in v torbo.

Ja, nobenega razluga ni, da bi se oblekli za v gledališče tako, kot za na tržnico.

 

Vanja

Nisem rekla, da pridem v trenerki, vraga. Samo komentirala sem, da jih pač mnogo gre v gledališče iz službe. Nikjer nisem napisala, da pač taki pridejo neurejeni, konec koncev se človek za v službo menda uredi. Pa čeprav brez pudra.

In, ja, tudi za ob 10. ali 19.30 se pride v gledališče iz službe. Mnogi pa so takrat še v službi.

 

rimljanka

P še ena vesela novica, vsaj zame. Izgleda, da bodo dizajnerji prešli z okroglo oblikovanimi konicami čevljev spet na špičaste. Meni tisti na okroglo oblikovani delujejo po "staromamino" . Sorry, oma.

Zdaj morajo samo pete znižat na 7,5 cm (3 inče), potem bomo pa naredili eno veselico! Meni je tistih z 10+cm petami dovolj!

Vanja