malo za spremembo...
19.920 ogledov
1/5
5
(3)
425 g bele moke
75 g ajdove moke
9 g suhega kvasa
9 g soli
1 žlička sladkorja
2 žlici olivnega olja
3,5 dl tople vode
4 do 5 žlic nasekljanih črnih oliv, po možnosti ne iz vode
malo olivnega olja za premaz testa in groba sol za posipanje
V 1 dl vode stresemo kvas in žličko sladkorja.
Stehtamo obe moki in sol, dodamo olive in vse dobro premešamo. Ko se količina vode in kvasa podvoji, jo stresemo na moko, dodamo še ostala 2,5 dl tople vode, olivno olje in vmesimo gladko testo, ki naj na toplem vzhaja. Po potrebi dodamo še malo moke ali vode.
Vzhajano testo razvaljamo podobno kot za pizzo v obliko ovala. Naredimo zareze kot na sliki in testo malo razvlečemo, da nastanejo odprtine (moj pekač je bil zato premajhen). Premažemo z oljem, potresemo s soljo in pustimo, da še enkrat vzhaja, približno 15 minut .
Pečemo na 190 stopinj, približno 15 do 20 minut . Postrežemo vročega.
Odlično se poda k siru ali pršutu...
Če se meni in mojim česa zlušta, kar skuham. Glede na to, da je postal svet majhen in lahko dobim več ali manj vse sestavine tukaj ali pa improviziram. Receptov za jedi, kot jih je kuhala moja mama je pa na kulinariki dovolj, zato objavljam samo tisto, kar je malo drugačno. LP,
MamaF, moj pekač je bil na žalost premajhen, po navadi testo potem, ko naredim zareze, razvlečem. Tako so odprtine malo večje in je še bolj hrustljavo. Če jo spečem za kakšne obiske, kruh izgine kot bi pihnil. Odlično se poda k tapenade in pečenemu česnu. Ajdove moke jaz nič ne poparim, ne vem zakaj to vsi delajo, verjetno spet jaz česa ne vem. Je pa to edini ajdov kruh, ki ga pečem.
Ker še nikoli nisem slišala za fougasse, sem seveda pogledala, kaj je to. Ker Francozi radi bolj komplicirajo, je to le njihova verzija focaccia. Vsekakor mi je dalo malo misliti in bom naslednjič dodala malo provincijalskih začimb. Dobra ideja, fresh.
Vanja, ja tako nekako sicer, čeprav je za moje pojme prava italijanska focaccia le malo drugačna.
Drugače je fougasse v obliki žitnega zrna in ga tudi simbolizira. Ampak tudi ta lojtrca izgleda zelo podobno.
Je zelo okusno, če v testo daš malo medu, rožmarin in olive, potreseš pa s fleur de sel. Redno pekla vse poletje! O, pa ravno mi je "svanulo"- s sivko bom naredila!
Sem naredila in sem navdušena. Oblike lojtrc sicer ni, ker sem imela preveč testa za en pekač (mi pa lačni in nestrpni in se mi ni dalo komplicirat), tudi oliv ni, ker so bile pri hiši samo zelene v slanici, je pa kljub vsemu nastala izvrstna pogača s praženimi orehi. Prihaja slika in ocena 5.
