Ločevanje živil 90. dni - 5. del

Rožica najlepša hvala za tvoj odgovor, so mi šle kr kocine pokonci, ko sm ga brala, res! Ko bi se le doma tako odzvali na moje početje kot vi tukaj, samo se ne morejo, ker niso na tem in vrjetno tudi ne bodo. Ne vem kako naj vam opišem kako se slabo počutim včasih! Stara sem 21 let in imam 88kg, pa to so časi, ko bi mogla najbolj uživat in počet zanimive stvari. V enem letu sem prišla iz 63kg na 88kg . In ne morm vrjet, da me je to tako spremenilo. Vedno sem pozitivna oseba in gledam v življenju dobre stvari in ne maram jamrat, ker to pač nism jst. Potem pa še te očitki doma na vsake toliko časa: "poglej kakšna si, pa tako mlada", "sej maš čas, pejt mal migat, ne pa da tle za knjigam skoz sediš", ... Res se iščem.. sem v takem položaju, kjer se ne počutim dobro. Teža se mi je zelo povišala odkar sm začela jemat kontracepcijske tabletke, nisem dovolj samozavestna, da ne omenjam garderobe k mi ni nč več prou ... ponavljam prvi letnik fax-a in morm vse izpite naredit, to je še dodaten pritisk.. včasih sem čisto na tleh. Hočem se spremenit, res delam na tem.. in odkar sem na dieti doživljam spremembe, pozitivne in negativne. Res potrebujem pravo motivacijo in to je vsekakor to, da dokažem vsem nasprotno - da zmorem! Res hvala tebi Rožica, ker si si vzela čas in napisala to kar si. In hvala vsem, ki me podpirate in pobirate iz tal. Strelca

Ava, kar brez skrbi. Res da je pred teboj dan D, ki si ga boš za vedno zapomnila, toda življenje gre dalje in sama se boš potrudila, da bo šlo po novi, lepši poti. Doma ste se že navadili na ločevanje živil in verjetno je tudi hčerki uspelo shujšati. Zdaj bosta bolj svobodni pri izbiri jedilnikov, če se bosta malo pregrešili, se ne sekirajta preveč. Občasno si privoščita vitaminski dan, pa tudi vodni nič ne škodi. Rožica, lepo, da si spet bolj pogosto z nami, držim pesti zate in za tvoje zdravje. Upam, da boš dieto speljala brez bolezenskih težav in antibiotikov. jankica

Strelca, glavo pokonci in gremo! Res, ne oziraj se na druge, spelji tole dieto in jim dokaži, da si močna, da zmoreš. Če si veliko med knjigami, ti mogoče ne bi škodilo iti malo na zrak - daljši sprehod, hitra hoja, mogoče tek... Glede KT pa bi ti svetovala, da jih zamenjaš, če meniš, da so vzrok za povečanje teže. Seveda ti tega vsak zdravnik ne bo potrdil, prosi pa le. Vsekakor pa ti čestitam, ker si se odločila narediti nekaj zase in pravilno reagirala. Kaj bi bilo, če bi čakala na leta, teža pa bi samo naraščala??? S tem, ko boš hujšala, boš pridobivala tudi na samozavesti, posledično boš imela več volje za učenje in .... hura .... že vidim, da ti bo uspelo! jankica

Jankica hvala! Res sem bila v letošnjem letu kanta za zdravila,...Tudi sama upam da se res pozdravim. Dieta pa je bolj tako, prirejena, se držim vendar ne tako strgo kot sem se na začetku. Kar pomeni da jem tudi kruh (polnozrnat, pečem ga sama), tudi čokolada je obvezna če se mi je "zahoče", pač kar telo potrebuje. Se pa poizkušam izogibati sadju, sicer ne povsem, ampak jem veliko več paradižnika,paprike,..namesto sadnih obrokov. Večerja pa je v zadnjem času velikokrat bila B (kefir ali sirotka) neglede na to kateri dan je bil. Važno je zdravje! Jaz pravim, da če se bom zredila zato, ker namesto riža ali sladkarij pojem jogurt, se pa kar naj! Strelca Bravo! Saj sploh ni važno če padeš (se pregrešiš),... Važno je da se pobereš in greš naprej proti tvojemu cilju in verjamem da ga boš dosegla, če ne čez mesec dni pa mogoče čez leto dni. In to je uspeh, da dosežeš cilj in da si tam še po dalšem obdobju. Ne pa da dosežeš cilj na hitro in mogoče čez leto dni si spet na začetku. Želim ti veliko minus kilogramov in uspehov. LP.

Ej, Strelca, tudi jaz te 500% podpiram!!! Na pravi poti si, kar s tem tempom naprej! Kot je že Jankica napisala - če si veliko za pisalno mizo poskusi vsak dan narediti vsaj krajši sprehod (najboljše zjutraj), da si nabereš potrebno energijo in videla boš, da bo tudi dan lepši. In še enkrat - nikar se, prosim, ne oziraj na razne pikre pripombe, ker iz ljudi večinoma govori lastna nemoč, jeza, ljubosumje in nezadovoljstvo. TI si se odločila nekaj narediti zase, TI že delaš nekaj dobrega zase, drugi pa... In nikar ne pozabi - tukaj imaš nas, veš! LP darkad

Hvala vam vsem, res! Res je težko včasih, ko ti prekipi in maš vsega zadosti. Rada bi tudi naredila fax in čimprej postala neodvisna in samostojna, pa vendar je do tja še dolga pot. Kar se športa tiče, nism nek športni tip in tudi tek pri meni odpade, ker imam velika prsa in tako me vse boli, tudi če tečem pet minut. Tako sem zdaj odkrila super vadbo! Dopoldan imam ponavadi čas in sem sama doma, tako da nabijem muziko in plešem, plešem, plešem. Res super, da imam sotrpine kar se diete tiče oz. načina prehranjevanja! Strelca

Strelca, praviš da dejstvo, da si mlada, pa takšna (čez 80 kg pri 21 letih) užalosti oz. spravi v slabo voljo. Pa poglej na svojo situacijo še z druge perspektive (saj vem, da je včasih to lažje reči kot narediti, pa vseeno) - že pri 21-ih letih si se srečala s 3md oz. ločevajem, ki ti bo najverjetneje pomagalo pri dosegu normalne teže, če že ne idealne. Pomisli na vse nas, ki smo po 10 ali več kg s sabo nosili leta in desetletja, pa nam noben način diete ni omogočil, da bi dosegli svojo normalno težo. Ne klasični pristop (5 majhnih uravnoteženih obrokov na dan), ne stradanje, ne športanje na dolgi rok niso nili uspešni, 3md in ločevanje pa nam je to omogočilo in vesela in ponosna sem, da sem del te druščine tu na kulinariki - ker si pomagamo doseči višjii nivo bivanja, ki ga spremenjena, pozitivnejša samopodoba definitivno prinese s seboj. Čestitaj si torej, da si se tako mlada "spametovala" in naredila nekaj zase... Saj sem že kdaj napisala, pa naj ponovim. Meni, dokler se nisem srečala z ločevanjem (prvič v knjigi zakoncev Diamond, "Živeti zdravo" oz. v izvirniku "Fit for life", v kateri je med drugim opisano tudi pravilno uživanje sadja) preprosto normalne teže nikoli po najstniških letih ni uspelo doseči, pa še takrat sem bila vseskozi na zgornji meji, ali malo čez. Res sem tudi sama najprej študirala, pa imela naporno in stresno službo, pa se potem kljub vsemu odločila še za študij ob delu, se med njim poročila in vse to je le nalagalo kg na kg, čeprav sem poskušala z vsem mogočim, tudi dokaj redno telovadbo, a ne, normalna teža je ostajala nek oddaljen, nedosegljiv sen, saj za kak resnejši načrt preprosto nisem znala najti časa. Že omenjeno "odkritje" ločevanja in nato tega foruma pa je moje življenje totalno spremenilo, počutila sem se kot prerojeno in uživala v preobrazbi in kasneje doseženi novi podobi, poleg tega pa sem se mimogrede znebila še bolečih menstruacij, s katerimi sem se že sprijaznila in si niti v sanjah nisem predstavljala, da jih bo kdaj konec. Zdaj pa sem srečka nosečka in z dragim pričakujeva najinega prvega otroka - po dolgih letih. Saj ne rečem, da je tudi to "zakrivilo" ločevanje, a malo sumum, da je le imelo nekaj vpliva, če ne drugače zaradi bolj zdravega načina življenja, ki sva ga oba sprejela za svojega. Ja, Rožica, kg med nosečnostjo so pa zanimiva zgodba. Takoj na začetku sem seveda shujšala, saj sem bila ravno 1 mesec na 3md in mi je super šlo, potem pa sem zaradi spremenjene prehrane (ko sem se zavedla, da nisem več sama), ko nisem več upala imeti sadnih dni in mi nobeno živahnejše gibanje ni več ustrezalo, ti kg v dveh, treh mesecih vrnili in zraven se jim jih je pridružilo še nekaj, a moram povedati, da mi je bilo takrat precej slabo in mi ni nič pasalo jesti, mislila pa sem, da pač jesti moram, da mi ne bo slabo (začaran krog torej). Potem pa sem le prisluhnila svojemu telesu in po premisleku in zbiranju informacij le naredila par sadnih dni (po 2, max. 3 na mesec) in večinoma ločevala pri obrokih, na srečo me je minila tudi želja po sladkarijah, ki je bila nekaj mesecev kar močna in sem ji večkrat podlegla (in mi je bilo potem seveda slabo!). Tako da sem se zadnji mesec zredila samo za 1 kg in sem na ta dosežek prav ponosna, 1 mesec nazaj sem namreč dosegla rekord 4kg in ko sem začela računati, kaj me še čaka do konca, je sledilo streznenje in ukrepanje. Spet ločujem, saj bom drugače pristala na kg, kjer sem bila pred 3, 4 leti. Ne bom pozabila, ko sem enkrat v tem rekordnem mesecu za kosilo pojedla 2 piščančja ražnjiča, kepico krompirja z ohrovtom in solato, za večerjo pa nekaj piškotov (po sadnem dopoldnevu, se razume) in je bilo naslednje jutro na tehtnici več kot 2 kg več kot dan prej. Pač, me je izučilo, da tudi med nosečnostjo - vsaj pri meni - ne gre drugače, kot z ločevanjem. Podobno kot ti zaradi tvoje bolezni poskrbim za več beljakovin, le da sem zdaj ta zadnji mesec ugotovila, da mi najbolj paše, da tam okoli 12 ure pojem nek sendvič iz polnozrnatega kruha, ki ga nadevam z malo B (tuno, lososom, piščančjimi prsi v ovitku) in obilo zelenjave (trenutno moje najljubše so pečena paprika, vložene bučke, kisla repa, kislo zelje), vmes pojem še kak sadež, popoldne, ko se vrne mož, pa imava kosilo po principu ločevanja, ponavadi večkrat B in malo manjkrat Š, OH se pa izogibam, ker jih dobim že s kruhom in občasnim posladkom. Zame je to kosilo pravzaprav večerja, če sem lačna, pa pojem še kak sadež, zdajle so moj adut mandarine. Nekako sem se našla in upam, da bo šlo tako tudi naprej. Če sem (kot upam glede na zadnji mesec) uspela zajeziti pretirano nabiranje kg, se vse skupaj ne bi smela zrediti več kot za 15 kg, a čakajo me še dobri 3 meseci, skoraj 4 (sem čez polovico, ), zato se ne bi kaj preveč hvalila. Se bom še kaj javila in raje takrat povedala, čeprav se o kg trenutno raje ne pogovarjam, v prvem planu je le zdavje in dobrobit najine male pikice, ups, bolje rečeno živahnega fuzbalerja, ki veselo raste in skrbi da mi ni dolgčas. Upam, da nisem preveč skrenila s teme, a mislim, da je tu kar nekaj mladih punc, ki jih nosečnost še čaka in morda bo kateri moja, sicer še nedokončana izkušnja, pomagala. Pridružujem se seveda tudi pozdravom vsem "tihim" bralcem 3mdforuma in predprazničnemu nasvetu naše Rožice. Dajte se no mal pofočkat! Napišite npr.: "Tukaj sem, še vas berem, dobro mi gre ali pa sploh mi ne gre". Verjemite, da bomo vsakega glasu vesele. In če rabite vzpodbudo, se tudi oglasite, saj vidite, da tu kar veje od pozitivne energije in želje po skupnih novih zmagah... Za vse vas - še vedno - navija Encijan

uuuuuu,si se pa razgovorila encijanlepo,lepo, ponosna sem nate,hihi

Jaz sem danes preživela tudi sadni dan, ki se ga najbolj bojim. Pa sem ga preživela. Evo sedaj se lepo pridno fočkam. Preživljam mislim da 16 dan diete. Ampak nekaj vam pa moram priznat, da imam po sadnem dnevu veliiiiiiiko več energije, kot po ostalih dneh. Tako, da me je sadnih dnevov čedalje manj strah. No ja še 74 dni, do dana d. Sicer pa, malo neumesno vprašanje, kdaj so na vrsti zimske rasprodaje?? Upam, da na začetku februarja? Smejte se in lepo se imejte!! Levinjav

Razprodaje so začetek januarja. To pa vem, ker mam takrat rojstni dan in vem, da grem takrat vedno po nakupih-razprodajah. Drugače sem imela pa danes kar malo krizo-lačnaaaaaaa. Danes imam škrobni dan jedla sem zeljnato solato s krompirjem. Popoldne sem bila pa tolk lačna, da sm si mal goveje juhe pogrela pa 3 kakije. Jaz imam vedno ful apetit pred trdečo, ki jo pričakujem jutri. Ah, sej bo sej se niti nisem tolk pregrešila. Vsem pa želim lahko noč pa se kaj jutri spet beremo. PA,PA pa lepo se imejte!!!! darja2