ločevanje živil 90 dni - 3. del

Jaz pa bi tako opisala moje izkušnje pri dr. pirnatu. Moram rečt da sem bila zadovoljna, čeprav sem se tudi jaz dosti potrudila za to. Res je da je jedilnik bil enoličen, v bistvu same beljakovine.Zjutraj en sadež, kosilo meso + zelenjava, količne jogurta ali mleka lahko 1 l, in za večerjo zelenjava. Belo kavo si lahko pil sam si mogu štet mleko Kar se tiče lipolize to so so kao električne priponke ki delujejo tako da naj bi shujšal samo tam kjer hočeš. Je pa mal drag, Jaz sem šla v 30 dnje dol iz 59 kg na 52 kg, in sem bila zelo zadovoljna čeprav sem potem imela nenasitno željo po sladkarijah in vseh mastnih jedeh. Tako da sem počasi po dieti pridobila kg v cca. 9 mesecih. Oz. še več, čez eno leto in pol sem imela že 64 kg in to je 5 kg več ko na začetku diete. Tako da punce jaz pravim vse pomaga če manj žreš oz pravilno ješ. bambola

Bambola, verjamem, da si shujšala. Jaz sem pač opisala mojo izkušnjo, kolikor se je pač spomnim. Vem pa, da sem potem malo jedla, pa sem se vseeno zredila. Pa tudi na lipolize sem hodila (zdaj se spomnim, kako se reče:) ), ampak ni bilo boljšega rezultata tam. Mogoče mi je ostalo vse v tako slabem spominu, ker mi je on sam tako nesimpatičen.... Vsekakor sem pa mnenja, da se jo jo efekta pri tej dieti ni mogoče izogniti. petrusha

Petrusha hvala za pojasnilo, se mi je kr zdelo, da boš tako napisala. Tudi jaz sem bila pri enem, ki je izvajal akupunkturo z iglami po telesu. Rekel je, da bom manj lačna in da bom izgubila apetit. Po moje bi bila lahko cela v iglah kot ježek, pa ne vem če bi kaj pomagalo Jaz ne verjamem več nobenim žavbam! Če hočeš uspešno sklestit kilograme dol je edina pot ta, da manj jej, ne mešaj stvari med seboj in se VELIKO gibaj in to je vsa skrivnost. Da ne boš mislila, da samo me hujšamo ko imamo "preveč" kilogramov, tudi takšne estradnice obstajajo, ki nimajo gramčka preveč na sebi, pa vseeno hujšajo ala Verboten.... je suha ko prekla, skupaj telovadima in jo večkrat vidim. Skoraj preveč je že suha. Barbolinka

Spet sem tukaj in ne bi si vzela časa za pisanje, če bi ne prebrala prispevka expertke. Najprej, hvala ti za vse prijazne besede in nasvete, ki si nam jih namenila. Nič ne dvomim, da so vsi dobronamerni. Dovoli pa, da ti odgovorim in sicer na podlagi lastnih izkušenj. Ne bom trdila, da je večina pretežkih ljudi takšnih kot jaz, se pa najdejo tudi takšni. Torej, rada jem. Družinsko in družabno življenje je bilo pri nas vedno zelo razgibano in v glavnem se je odvijalo ob dobro obloženi mizi. Do tu vse lepo in prav, zakaj bi se ne družili ob hrani? Vendar je potrebno to tudi pokuriti. Nekateri s tekom, drugi v fitnesu, tretji spet s sprehodi, rolerji in kolo, plavanje ali pa badbinton. Karkoli že. samo da je telo v gibanju. Nihče me ne bo prepričal, da je tek tista zapovedana disciplina, ki je zveličana in edina, ki pomaga pri hujšanju. Prerekanja strokovnjakov in zagovornikov teka na eni strani, ter tistih, ki se z njimi ne strinjajo (med njimi so tudi strokovnjaki), redno prebiram v vseh pisanih medijih. Veliko je bilo napisanega o tem: tek osvobaja, tek zasvoji, tek ohranja telo mlado, tek preveč obremenjuje sklepe ... in tega je res veliko. Moje mnenje je, da naj teče tisti, ki zmore in ki mu tek odgovarja. Meni recimo tek res ne diši, hitro se naveličam in vedno najdem kakšen vzrok, da ne bi tekla. Povsem drugače je z rolerji, kolesom, smučanjem, plesom, hojo v hribe in sprehodi. Ta "vadba" je tista, ki mi je všeč. Nič več ne dam na mnenja razno-raznih strokovnjakov; "strokovnjak za fitnes" me je namreč prepričeval, da j e to edina vadba, ki zajema vse mišične skupine; "strokovnjak za aerobiko" me je prepričeval, da je ta boljša, da ne naštevam vseh ostalih oblik športa in rekreacij, ki so danes na razpolago. Mene v glavnem v telovadnico ne dobiš, pa če je še bolj zdravo in kuri kalorije, pospešuje presnovo ali kaj drugega. Druga stvar: občudujem te, da vstaneš ob 5.15 in greš na tek. Kapo dol punca :o). Vem, da je zjutraj tisti čas za vadbo, ki najbolj spodbuja telo za delo in s tem tudi kurjenje maščob. Poleti grem velikokrat zjutraj za kakšno uro na kolo, vendar včasih tudi kar obležim v postelji in potem mi je žal, da sem preležala tako lepo jutro. Ampak veš, to sem jaz. Včasih zelo zagnana, vačsih pa tako preklemano lena, da bi me tri sonca ne spravila iz postelje. In zdaj naj preidem na sledeče ... zapisala si: "... da se naučite jesti tako, da boste lepo počasi shujšale ...". Oh ja, expert, če bi meni to ratalo bi bila najbolj srečna oseba na svetu. Ne vem, če si lahko predstavljaš kakšno breme je lahko apetit in pomanjkanje samodiscipline. Poleg tega, da mi je vse na svetu dobro (nisem izbirčna), si tudi kot nagrado kdaj rada privoščim kaj sladkega. In tudi to še ne bi bila takšna katastrofa, če bi se neko obdobje v življenju ne tolažila s hrano. Nekatere si polnijo praznino, druge se tolažijo, tretje se nagrajujejo, itd itd. Vidiš, sto ljudi - sto čudi, je tisti pregovor, ki je tukaj najbolj na mestu. Tudi sama vem, da je najlažje svoje izkušnje ponuditi drugemu. Vendar to nekako ne špila. Sama sem tako presneto "pametna" in to poskušam prenesti na svoje mladiče, pa pubertetnika nikakor nočeta sprejeti mojega pametovanja. Svojo pamet imata! Včasih celo rečeta, mami, saj si imela prav, ampak ... in drugič spet naredita po svoje. Vidiš, tudi ti nam želiš svetovati in gotovo so tvoji nagibi dobri, ampak ... Ne vem kako se nas bo tole kaj prijelo?! Naj povem zase: tvoje nasvete bi z veseljem upoštevala in se jih do konca življenja tudi držala, ampak očitno sem popolnoma drugačna kot ti. Kampanjski človek sem, ki se tri mesece striktno drži predpisanega in potem malo popusti. Štiri leta sem obdržala "sanjsko postavo" in potem me je nekaj vrglo iz tira in namesto, da bi šla na sprehod, tek ali pa k psihologu, sem se tolažila z dobrotami. In ni mi preostalo drugega kot, da se za določen čas podredim predpisom neke diete in poskušam izgubiti odvečno težo. "Debeluhi" smo čudna bitja. Vse bi dali, da bi bili vitki in lepi ter, da bi se dobro počutili v svoji koži in si dvignili samozavest. Le jesti ne bi nehali!! Pa razumi to če moreš. Meni to nikoli ni bilo jasno in kakorkoli se poskušam prepričati, da je edina omejitev, na poti do permanentnega uspeha, hrana, mi nekako ne potegne. Takole draga expert, pa mi je odleglo. Ne zamerite mi dragi forumovci, ker sem si dala duška in pisala litanije. Pa brez zamere :o)) Pridni bodite in uživajte pomlad!!! Marina5

Nobeden mi ne odgovori na moje vprašanje, jaz pa takoooo čakam! Glede debelih pa tudi jaz moram nekaj napisat - jasno je, da če nekdo tehta 100kg, da jih ni dobil "na lepe oči". To je bilo - povedano metaforično - od papanja in ležanja. Ampak tukaj je cel kup hujšajočih, ki pravzaprav nismo svinjsko debeli in občasno ponavljamo razne diete, da bi se obdržali nad "gladino",ki smo si jo sami določili. Malo me že jezi, ko po raznih ženskih revijah berem o predebelih ljudeh, ki se občasno "vržejo" v post, potem pa po parih dneh stradanja neko noč izropajo hladilnik - ali pa nenadzorovano žrejo ogromne količine vsakršne hrane, po možnosti mastne ali sladke. In TO naj bi veljalo za VSE predebele. Ne vem kakšne navade imate pri prehranjevanju druge, ampak jaz še nikoli nisem izropala hladilnika (še posebej ne ponoči), sem strašen gurman in vedno rada poskusim jesti in skuhati kaj dobrega, odbijajo pa me velike porcije in požrtije. Zaradi zdravja redno telovadim in hodim (jebiga, če sem zato upokojenka), kuham pa izredno zdravo - sledim vsem nasvetom zdravnikov TOREJ - ZAKAJ sem potem predebela JAZ, če pa kar nekaj mojih znank ne počne nič od tega, pa so suhe? Pripravljena sem sprejeti dejstvo, da sem "občutljiva" na določene kombinacije, ki silijo moje telo v šparanje za slabe čase in torej moram paziti kaj dati na krožnik (kar si predstavljam nekaj podobnega kot eno podvrsto sladkorne bolezni), majčkeno sem pa sita očitkov o prenažiranju in slabi disciplini - še posebej od ljudi, ki še nikoli niso imeli težav s težo! Lisa

Lisa, če dovoliš ti bom povedala svoje mnenje, ker nisem natančno prebirala druge Rinine knjižice. Mislim, da si lahko privoščiš vse, če premoreš zmernost in želiš težo le obdržati. Načeloma pa naj ne bi kombinirali različnih vrst živil znotraj obroka. Enkrat sem že omenjala, da sem se sama 4 leta držala svoje idealne kilaže z načeli Montignaca in njegov način dovoljuje vse mlečne izdelke (z manj maščobe, če se le da) z OH, pri tem pa priporoča polnozrnat kruh, temne testenine in neprečiščen riž. Koruznega zdroba in moke ne omenja, odsvetuje pa koruzo, ker preveč dviga glikemični indeks. Menim, da polnozrnati kruh in jogurt kot samostojni obrok ne moreta škoditi, pizza je tako ali tako le priboljšek in je ne ješ vsak dan in takrat si jo privošči takšno kot jo imaš najraje. Polenta in parmezan, mmmmmm pa še vampe bi jaz dodala :o)) - kot samostojni obrok gotovo sprejemljivo. Pri meni je tako, da se ne zredim ne glede na to kaj jem za kosilo in večerjo (seveda v mejah normale, čeprav so včasih kombinacije prepovedane), nasprotno pa prav vzhajam, če si med obroki ali pa po večerji privoščim razno-razne priboljške! Nisem ti odgovorila konkretno, bodo pa druge priskočile na pomoč, ki so gotovo bolj podkovane v teh stvareh. Pa lep dan, Marina5

Pozdravljeni! Lisa in Marijana 5, popolnoma se strinjam z vama in vama čestitam za tako izčrpno izlitje občutkov. Jaz verjetno tega ne bi vedela tako dobro opisati, kot sta to storili vedve. Pa sicer tudi nisem tako "zavaljena" ampak pač preveč "obložena" in pač tudi jaz sem jaz in iz svoje kože ne morem. Včasih, ko je bil moj EMŠO malo bolj svež ali mladosten sem rada tekala, sedaj pa mi tek sploh ne odgovarja. Vsaj ne tisti ta pravi. Najrajši grem s psičko na hitro hojo, pa še ta se včasih sprevrže v igranje in sprehajanje. Vsekakor pa je tako gibanje tudi zdravo, pa naj reče kdo kar hoče, saj tudi teka najbolj ne priporočajo, zaradi sklepov, pretresanja telesa ... in še bi lahko naštevali. Saj veste, vsaka dobra stvar je za nekaj slaba in obratno. Zaradi tempa življenja in obveznosti pa vam povem, da se mi dostikrat sploh ne ljubi na rekreiranje, čeravno imam čas. Čez dan služba, doma kuhanje in pospravljanje, pranje, sedaj pa še delo na vrtu in njivi. Pa bo nekdo rekel da je to rekreacija, ampak vam povem da to sploh ni tisto tapravo, od česar bi šle kile dol, pa si vseeno utrujen. Sicer pa vsak zase najbolje ve. Najslabše je, če se človek od debelosti in nezadovoljstva zasedi in zapusti. To je pa začaran krog. Sem bila priča gospej, ki je bila močno predebela, imela je okrog 130 kg pri 160 cm višine. Noge so jo zelo bolele pri hoji, ker je bila pretežka, in ni mogla hodit. Rada je jedla, pravzaprav, vse ji je hasnilo, pa bi se rada gibala, a ni šlo. In to je to. Zato, vsak sprehod, hitra hoja, vse vse vse, če le je volja je dobrodošlo. Tudi 3 mesečna dieta, čeravno jo nekateri obsojajo je dobra, oz boljša kot pa da nič ne narediš zase. Zato le naprej s takšno motivacijo. Kapo dol vsem, ki ste smo to vzdržale in še moramo. Kot sem povedala, sem povratnica, pa ne zato, ker bi požrla vse kar sem videla in ker bi samo sedela in ležala, ampak očitno rabim neki red pri prehrani. In ločevanje je očitno to, kar je mojemu telesu potrebno tudi po končanju diete. Pa lep dan! Bajči

hojla. sem vzdržala skoraj do konca da se ne bi pridružla tej polemiki. pa se moram. bravo marina5. jaz se sicer ne štejem med zelo okrogle ljudi, vsekakor se ne strinjam da so čudaki. v glavnem so zelo dobrovoljni za razliko od večine preklastih, ki jih poznam. večni sončki. drugo pa... špotrno življenje ni vsem pisano na kožo. je pa res, da se ga da privzgojiti, da nikoli ni prepozno. enako velja za hrano, kar pred 10 leti videti nisi mogle ti je danes okusno. ljudje smo si zelo različni, ampak v nekaterih obdobjih se slej kot prej srečamo v vzorcih. kjer se pa jaz ne strinjam, expert, pa je to, da je to hitra dieta. rekla bi celo, da sploh ne gre za dieto. trdim, da se sama vsaj skušam tako prehranjevati pa ne vedno s ciljem izgube teže, pač pa za več energije, dobrega počutja itd, itd. hitro gredo kilogrami dol tistim, ki jih imajo veliko več. sama se s 5 kg "viška" ubadam že od novega leta, bolj ali manj se trudim prehranjevati po sistemu ločevanja, velikokrat pa jem kot navadni smrtniki pač v dobri veri, ko bom prešla mejo bom pa spet s 3MD začela. ampak...ta 3md meni ne pomeni 90 dni, pač pa neko obdobje, ko se zadeve držim. ne bom spet pisala o sebi, tu ans je večina takšnih, ki smo premagale že vsaj en ciklus te diete. ali prehranejvanja, kakor želite. ta način prehranjevanja v glavnem vpliva na spremembe metabolizma, ki je glavni krivec za kopičenje kilogramov. vsekakor pa se naučimo vztrajnosti..in ta forum je med nami napletel neko posebno vez. pač smo se našli ljudje z enakim interesom, vzamemo si čas, pa čeprav samo vsak na svoji strani monitorja.... ampak, že to je nad povprečjem večine večno prezaposlenih delavnih slovenčkov.. zato- ekspert, hvala ti, da si nam odprla oči. vesele smo da se imamo. in da verjamemo. nam zaupaš kakšne izkušnje imaš ti s hujšanjem? ali pa tega sploh nisi potrebna? sicer pa... punce -zunaj je sonce. naužijte se ga. vikend bo bojda slab. lp tabina

Hojla! Lisa in Marina se popolnoma strinjam z vama!! Ko smo že ravno pri tej temi pa tole; gospa odgovorna urednica tedenske priloge Ona je pred dobrim mesecem v svojem uvodniku udrihala po prenažirajočih, nesposobnih brzdanja - debelih ljudeh, ki si v svoje male možgane niso sposobni vcepiti zmernosti, v isti sapi se je spravila še na tiste ki hujšajo... Poslala sem ji repliko, ki pa je (razumnljivo) ni objavila... Zato sem se danes zjutraj ko sem brala nasvet Ekspert nehote spomnila na tisti uvodnik v Oni. Ja punce, to so ljudje ki nas ne razumejo - zato je meni vseeno za njihove misli in dobronamerne nasvete. Vsak zase najbolje ve kaj mu paše, pa naj bo to glede hrane ali pa gibanja. Če nekomu paše da hodi, zaradi mene lahko naredi 10km na dan, sama napr. raje tečem pa nikogar ne prepričujem da naj počne enako kot jaz... Kar pa se tiče hujšanja pri dotičnem dohtarju pa mislim da za ves denar ki smo ga mi prišparale ker hujšamo "zastonj" lahko naredimo res eno veliko žurko, pa še nam bo kaj denarja ostalo za kakšno novo cunjico... LP P.S Ekspert tudi mene zanima kakšne so tvoje izkušnje s hujšanjem? Morda si pa tudi ti ena tistih ki so si sposobne zmernost vcepiti v male možgane?! ivonja

Draga Marina5. Hvala za odgovor.Popolnoma te razumem, ko praviš, da se lahko discipliniraš le za določeno časovno obdobje, potem pa nadomestiš še za nazaj. Predvidevam sledeče: v času discipline, si se preveč zadrževala, preveč držala nazaj, preveč je bilo omejitev. uživala si premalo hrane, zato je tvoje telo preklopilo na varčevanje z energijo (to je zelo zanimivo dejstvo - kako bi sicer preživeli reveži v taboriščih). Ko si s samodisciplino zaključila, si načela normalno ali pretirano jesti, tvoje telo pa je (zato ker je dejansko potrebovalo manj) dobilo preveč. Tudi psihično si želela nadomestiti tisti manko. Mogoče bo kateri prišla prav ugotovitev, da ženska, ki opravlja sedeče (tj.lažje) delo, potrebuje toliko kalorij na dan kot šestletnik (tiste, ki imate toliko stare otroke primerjajte svoje porcije z njegovimi). Če ješ petkrat na dan, je tvoje telo ves čas prisiljeno k delu v prebavilih, k presnavljanju. Če ješ trikrat, je tega dela toliko manj. Še to, za tiste, ki ste napete in jeste zaradi stresa,... Kupite si šumeče tablete z magnezijem. Boste videle kako fanj učinkujejo. Tebi Lisa pa svetujem, da si začneš pisati dnevnik, kjer bo točno navedeno kdaj, kaj, koliko si pojedla in kako si se počutila (žalostna, jezna, osamljena,...). tako boš spoznala marsikaj o sebi. Piši ga vsaj en teden. PO mojem poješ preveč (v seštevku) in prevečkrat (cel dan po malem). Zunaj je krasno sonce, otroci prihajajo domov, grem tudi jaz. srečno vsem! expert