Kaj mi je všeč

naor, tako veliko stvari je, ki so meni v življenju še vedno všeč...

ampak naveličala sem se igrati Tome Avgusta.

Babka, kar napiši kaj lepega, vse preveč je slabih novic. Jaz sem večni optimist, z leti sem se naučila gledati skozi rožna očala. Svet je lep, le ljudje smo včasih , kaj naj rečem?

Meni je tudi všeč trenutno vreme!!!

Po treh tednih  na morju, ko ni bilo manj kot 33stopinj čez dan se  se pregrela za nekaj časa in mi tole paše.

Všeč mi je naš vrt, ki smo ga spet spreavili v normalno stanje- pokosili, opleli....

Všeč mi je, da še ni konec dopusta, tudi doma je užitek- zjutraj vstaneš, počasi piješ kavico, narediš načrte za čez dan... fletno!

Všeč mi je, da imam streho nad glavo, da mi ni treba premišljati, ali bom danes jedla ali ne, da mi zdravje kolikor toliko dobro služi, da me noge še vedno nosijo in si lahko vsak dan privoščim sprehod v naravo, da mi zadovoljiv vid omogoča odklop  s knjigo v roki, da imam s sosedi in sovaščani dobre odnose ...

Še posebej pa,  da si je moj mož uvidevno nabavil slušalke za TV in mi ni treba desetkrat na dan poslušati ihtavih poročevalcev in njihovih senzacionalno obarvanih poročil  . 

Všeč mi je, da mi je danes zgodaj uspelo tisto, kar mi ponavadi ne...

Sem se zgodaj dvignila in poravnala, šla na moj vrtiček pobrat pridelke, p0l sem pa ustvarjala...iz pobranih paradižnikov sem ustvarila liter mezge, tako zelo sem ponosna nase.... uspelo mi je...ne dajte se motiti...

Pridna babka! Meni je pa všeč, ko si napisala, da si vstala in se poravnala. Včasih smo kar skočili iz postelje, a ne, zdaj gre pa to malo bolj premišljeno.  

Joj naor, jaz sem zjutraj res čisto zakrnela,,, naj vstanem še tako zgodaj, rabim čas, da se poravnam 

,da sta si vzela čas in me potolažila in mi vlila malo poguma in volje in da se v soboto spet vidimo

aja pa, da je bil cel sladoled samo zame

,da bom kmalu 1 leto brez cigarete

,da bi se kot bivša kadilka morala zrediti pa sem ostala suha 

bela120

Sporočilo je spremenil(a) bela120 dne 10. 2015 19:03

No, danes pa res ne igram Tome Avgusta, ampak bom iskreno napisala, kaj je meni v življenju všeč...

Všeč mi je, da moji sorodniki na visokogorski kmetiji tam pod Krvavcem še vedno vztrajajo... se borijo za preživetje, se samooskrbno preživljajo... imajo njive z zelenjavo, imajo kozice, zajce, putke, eno kravico in dva pujska, ker pa letos nimajo dosti pridnih rok, pridelki prehitevajo, so nas sorodnike pozvali... meni so napisali:

vemo, dobro vemo, kakšne probleme imaš, zato te vabimo, da prideš k nam, v tisto neokrnjeno naravo v katero si kot otrok tako rada zahajala, se še spomniš. kako smo tisti tvoj poni v hrib vlačili, potem smo se pa vsi otroci po tej naši gori vozili... šla sem, vsega se spominjam in z menoj je šel tudi moj odsotni partner...

Ko sva se vračala, sem mojemu partnerju želela priklicat v spomin dogodke minulega življenja...