Kužek

13. okt 2009 10:28

Imam prijateljico, ki ima Bernskega planšarja. To je res pes z veliko začetnico! Velik, lep, a rabi veliko prostora. Ali so v stanovanju v bloku ( potem naj raje kaj manjšega) ali pa na deželi z veliko hišo, potem je to v redu izbira. glede karakterjev bi res na kakem pasjem forumu več našla. Okoli čistokrvnih brez rodovnika je brez veze tu smetit ali so ali niso ali je to OK ali ni. Vsak ima pravico odločit se kaj bo kupil ali pa bo morda posvojil iz azila. In nismo vsi neodgovorni (slepi in neuki) če se odločimo drugače in celo kupimo psa brez rodovnika.

13. okt 2009 10:41

Sajovic, verjemite, da bo na kakšnem pasjem forumu letolo še več perja, ker imajo ljudje že puni kufer teh čistokrvnih brez rodovnika za katere se izkaže da nato zraste vse prej v kaj drugega (kar je še najmanjši problem) ali pa z kup dednimi hibami, ker se sploh ne ve o zdravstvenih napakah staršev. In ja rodovnik se ne dobi kar tako, da tam nekam pošlješ in če se ti ne da ga pač ne dobiš. Tudi če starša imata rodovnik, še ne pomeni da sta dobila vzrejno dovoljenje (ustrezata ne samo po zunanjosti ampak tudi po zdravstvenih merilih, kar je najbolj pomembno, vendar se tega noben novopečeni lasnik ne zaveda). Leglo je potrebno tudi predhodno prijavit, vzrejni referent pa ga pride hitro po kotitvi pregledat. In ja, že 20 let dobijo vsi v leglu rodovnik in ni tistih 5. in 6. po vrsti. Za selekcijo v vzreji poskrbi vzrejni pregled psa, ki seveda nima nobene veze z pasjimi razstavami. Pri čistokrvnih brez rodovnika ni pregleda nad poreklom staršev, velikokrat parijo z enaintaistim psom oz. z psom iz bližnje okolice (ker je seveda škoda psico peljat dlje), ki je najverjetneje v bližnjem sorodstvu. Parjenje v bližnjem sorodstvu sicer ni nujno slabo, vendar ni za laike. Tudi to, da imaš možnost si ogledat oba starša doma na istem domu, še ne pomeni pozitivno stran. Navadno resni vzreditelji parijo daleč stran z dobrimi plemenjaki zato, da osvežujejo kri. Parijo s plemenjaki z vsemi zdravstvenimi pregledi,... In ja tudi med vzreditelji je malo dobrih vzrediteljev, ki bi delali s srcem in z glavo na pravem mestu - torej za pasmo in ne za profit (če delaš s srcem profita nažalost kaj dosti ni). Sama sem precej dolgo iskala in čakala na svojega psa. Preiskala in spoznala veliko vzrediteljev. Nekateri so naredili le osnovne zdravstvene teste, ki jih pač narekuje standard. Nekateri so naredili tudi druge mogoče celo bolj pomembne teste. Ceno imajo pa vsi isto :/. Tudi vsi psi, ki so dobili vzrejno dovoljenje nimajo enako ocene. Ocene se vrstijo od 2-5. Zato bi naj tudi vzreditelj vedel zakaj je to psico paril raje s tem psom in ne s katerim drugim (stvar dedovanja, prenašanje dobrih in slabih lastnosti na potomce) Potrebno si je torej vzeti čas in se ne kar zaletet, saj te bo pes spremljal ne samo 1,2 ali 3 leta ampak vsaj 10 let. Pred kratkim je ravno od znanca poginil pes zaradi ledvične displazije - pes je iz njegove vzreje. Je imel rodovnik. Vendar žal ko se je spustil v vzrejo ni imel dovolj znanja. Psico je paril sicer z na videz krasnim psom, vendar le ta ima gensko napako, ki se jo da odkrit s testom. Znan je po tem da jo je že prenesel na precej potomcev in zato se ga skoraj da ne uporablja več v vzreji, razen par takšnih kot je zgoraj omenjen. V tem leglu so mu od 6 psov poginili že 3-je. In ja, očitno ne more bit rejec vsak, ki ima 5 minut časa in prazno sobo doma za leglo. Vsi bi imeli pasemskega, točno takega, s tako črtico na čelu in takšno dlakico, ne bi počakali niti minute dlje, ker ga potrebujejo že danes, ah ne danes že včeraj. In seveda zanj niso pripravljeni se odpeljat kam dlje, ali se pozanimat o vzreji in vzrediteljih, ampak it do najboljižjega šteparja (v Celje ali Slovenj Gradec) in dobit po zelo ugodni ceni pasemskega psa. In ja, zelo se je izplačalo. Papirjev pa niso poleg vzeli, ker imajo psa za sebe. In tale človek ima psičko samo za sebe, ampak ker baje more imet vsaj enkrat leglo, in ker si je psička zaželela biti mama, so ji ugodili. Ma res so bili prijazni. Pse so prodajal po 200-300eu niti razglistene kaj šele cepljene. Malo sem se razpisala, čeprav dvomim da bodo moje besede naredile kakšen vtis. Navadno je vedno tako, da ljudje zamahnejo z roko, grejo po psa, po letu dveh ko pes zraste v nekaj drugega, ali ima vedenjske motnje, ali kakšne druge zdravstvene težave, pa jamrajo. In zakaj tolko dolgovezim - ker sem tudi sama bla pred časom na istem. Sedaj drago plačujem za nepremišljeno dejanje pri veterinarjih za zdravljenje. Na psa se navežeš in ga enostavno ne moreš pustit brez pomoči. Drugega psa sem iskala dolgih 6 let in ga tudi končno dočakala. In ni hudič, da če devaš vsak mesec po 70-80eu na stran da ne bo po letu dni dovolj za psa. Sicer pa jo to najmanjši strošek, saj ostalo pride vse odzadaj. Bela01

13. okt 2009 10:44

Da bosta volk sit in koza cela, imamo pri nas enega z rodovnikom in enega brez, oba sta naša in nobenega ne damo. Za enega smo plačali, drugega smo dobili zastonj. Se pa čisto strinjam s tem, da morajo bodoči pasjeljubci sami narediti raziskavo, kako in kaj. Ker se bodo iz tega že takoj nekaj naučili. Sem pa v nedeljo spoznala eno prav fletno avstralsko ovčarko, izredno živahna pasma, ki rabi zelo veliko gibanja. Za moje pojme preveč, pa sem nonstop v pogonu. Loni Makaroni

13. okt 2009 10:53

Loni: Potem pa sva na istem :). Ja avstralci so energični psi, tako kot mejni škotski ovčarji. Belgijci (ostrodlaki ne obstajajo, ampak so Groenendael, Laekenois, Malinois - najbolj pogost in Tervueren) so zelooo živahni, potrebujejo enako kot avstralci miselno zaposlitev in jim samo dolg sprehod ni dovolj. Bernski planšar in volčji špic potrebujeta veliko nege in dolge sprehode, prav tako velja za tibetanskega mastifa in torjaka, ki pa ju niti slučajno ne bi priporočila novopečenim neizkušenim lastnikom. To so sicer zelo vredu psi, vendar z močnim karakterjem, ki potrebujejo dosledno vzgojo vendar ne grobo vzgojo. Več informacij poiščite na spletnem portalu http://www.mojpes.net , za podatke o vzrediteljih pa se obrnite na Kinološko zvezo Slovenije http://www.kinoloska-zveza.si/sl/ Bela01 Sporočilo je spremenil(a) Bela01 dne 13.okt 2009 10:58 Sporočilo je spremenil(a) Bela01 dne 13.okt 2009 11:01

13. okt 2009 11:02

Temo sem sicer samo preletela, ampak opazila, da se je zataknilo pri čistokrvnih psih brez rodovnika. Roko dam v ogenj, da to obstaja. Ko namreč psička določene pasme skoti mladičke, jih le neko število dobi rodovnik. Ostali odpadejo. Sestrina prijateljica je pred leti imela psičko višavskega terierja, ki je skotila večje število mladičev - ne vem koliko, vsekakor preveč. Ko je obvestila veterinarja, ji je rekel, da rodovnik dobi neko število kužkov (zdi se mi da 4 ali 5), en v leglu dobi naziv čistokrvnega brez rodovnika, ostali pa so za odpis. In nato je njena mama po celi vasi pri sosedih skrivala "odvečne" kužke, da jih veterinar ne bi uspaval. V glavnem se gre pri rodovnikih za ohranjanje čistosti genov. Na tak način, se mi zdi, želijo izničiti bolezni, katerim so podvržene nekatere pasme - npr. obraba kolkov, vnetja ušes, tudi sladkorna bolezen. In tako dalje. Se mi pa zdi, da zgoraj omenjene pasme niso primerne za začetnike. Sama imam namreč mešanca z bernskim planšarjem - in mrcina ima zelo izrazit karakter. Vsakršno podrejanje je nesmiselno. Pri vzgoji takšnih pasem so pač potrebne izkušnje. Vsekakor pa, sajovict, želim, da vaši prijatelji najdejo kužka, ki ga bodo imeli radi. Ne glede na pasmo, velikost in težo. Lp od R. Sporočilo je spremenil(a) Riddle dne 13.okt 2009 11:03

13. okt 2009 11:36

Mi smo imeli psa z rodovnikom, ki ni bil zdrav. Znanka je imela psico z rodovnikom, ki je imela neko degenerativno bolezen, ki je žal ne znam imenovati. Sedaj imamo zdravega čistokrvnega psa brez rodovnika, ki v vsem ustreza standardom za to pasmo ( pa tudi če ne bi, bi ga imeli enako radi). Ali pa mu kdo reče mešanček-mi je povsem vseeno! Glavno da je naš in da ga imamo radi. Ta kužek nam je prinesel nepopisno veliko veselja v hišo in želim, da to doživijo tudi tisti, ki nas v tem forumu prosijo za pomoč!

13. okt 2009 11:38

Tortica, se popolnoma strinjam. Kužke imamo zato, da jih imamo radi (pa ne samo kužke, tudi ostale živali). Pa pasma ni pomembna. Glavno je, da so zadovoljni in zdravi. :D Lp od R.

13. okt 2009 11:38

No, mi smo imeli 3 pse z rodovnikom, vsi starši uspešni in ugledni reševalci in "razstavni psi", pa so kužki poginili zelo mladi (prav vsi zaradi redkih bolezni). Nato se je oče odločil, da ima tega zadosti in je kupil čistokrvnega labradorca brez rodovnika. Živel je 13 let brez problemov.Umrl zaradi visoke starosti. Pri prav vsakem kužku se je pozanimal o prednikih, ker je v tem "fohu". To je sicer naša izkušnja, kar ne pomeni, da so vsi psi z rodovnikom slabi.Vendar vseeno: Teorija je nekaj, praksa pa drugo. I rest my case :) Gigi_84

13. okt 2009 11:50

Riddle je napisal/a:

...In nato je njena mama po celi vasi pri sosedih skrivala "odvečne" kužke, da jih veterinar ne bi uspaval.

Riddle, lahko to prosim razložiš? Jaz sem čisto zgrožena jancka

13. okt 2009 11:52

jancka je napisal/a:

Riddle je napisal/a: ...In nato je njena mama po celi vasi pri sosedih skrivala "odvečne" kužke, da jih veterinar ne bi uspaval. Riddle, lahko to prosim razložiš? Jaz sem čisto zgrožena jancka

Ja Riddle obrazlago prosim, nekako ne kapiram kaj hočeš povedat ?!?!?!?!? elektro