Ljubezen gre skozi želodec

Kaj, a še šimfat ne smemo, a to pride pol, kot verbalni delikt ali kaj.

Jaz tudi jajce ne znam znesti, pa vseen pogruntam če je pokvarjeno.

ežoj

kafetarca je napisal/a:

preživeti čas zunaj, v naravi, na svežem zraku ali raje skuhati Ampak, ko gledam Novakova, preprosto zasrbijo prsti , bravo!kafetarca

Kafetarca, privošči si oboje!

Če se bosta vsakdanjega kosila lotila skupaj s partnerjem -in otroki, če so tega že sposobni- (tule sta Novakova dober vzor, kako si razdeliti delo) oz. bo za vsaj nekaj predpriprave za kuhanje poskrbel tisti, ki prvi pride iz službe, oziroma, če si kolikor toliko organizirana oseba in si boš morda že prejšnji dan zamislila, kaj bo za kosilo (dober pripomoček so seveda tudi tedenski jedilniki, v skladu s katerimi lahko potem načrtuješ tedenski nakup živil, da ti še vsak dan ta dejavnost ne krade dragocenega časa), ali - če boš morda že prejšnji dan pripravila del jedi za naslednji dan, bo vsej družini ostalo dovolj časa za

- skupno pripravo hrane

- v dobrem vzdušju pojedeno kosilo

- pa še za sprehod po naravi

PS: Sploh, če imaš pomivalni stroj in če tudi hitro pospravljanje kuhinje po obedu organizirate kot skupno dejavnost, boš praktično že 15 minut po končanem kosilu lahko nataknila športno obutev in smuknila skozi vrata uživat v naravo.

Mojca

Sem končno pogledala vse tri oddaje in sem prav presenečena nad vsemi kritikami tukaj... V prvi oddaji mi je njun stil še malo čuden, v tretji sta mi že zelo simpatična. Zakaj bi ju primerjali z drugimi kuharji, če imata svoj stil... Všeč so mi recepti, ker so enostavni in res narejeni na tak način, da točne količine sploh niso pomembne. Zelo sem vesela, da ima tudi pri nas kdo toliko poguma, da se loti snemanja takih oddaj, ker očitno smo zelo zahtevno občinstvo. Glede unega - zakaj nista rakcev olupila... Z mamo se večkrat nostalgično spomniva časov 25 let nazaj, ko se je v naših ribarnicah še dalo kupiti sveže, majhne, sladke jadranske škampe, po dostopnih cenah tudi za ljudi z nižjimi prihodki. Pripravila jih je na buzaro in potem smo vsi skupaj sedeli za mizo, jih luščili, da so nas boleli prsti in namakali kruh v božansko omako. Tega ne bom nikoli pozabila. O okusu neolupljenih ali olupljenih rakcev pa sploh ne bom izgubljala besed. Všeč mi je tudi vključevanje otrok v kuhanje in pripravo tako raznolike prehrane. Kar se bojo otroci naučili, to bojo znali in tudi ko bojo bolj veliki, bojo bolj odprti do pripravljanja in poskušanja novih okusov. Hiter tempo mi je všeč, ker ob oddaji itak ne bom nikoli kuhala, bi mi bilo pa dolgočasno gledati dva kuharja, ki v zadregi razmišljata, kaj naj še povesta ta čas, da se omaka končno že zgosti. Ne verjamem, da bom kdaj skuhala točno tako kosilo, kot ga predlagata, bom pa gotovo kdaj uporabila kakšno idejo tudi v moji kuhinji. Saj v tem je bistvo, a ni? matilda

Hvala, Matilda. Za bistvo. Sem imela ves čas občutek, da je bistvo oddaje drugje .... japaja

pa saj so Novakovi (malo zakamuflirano) svoje stališče o sebi tudi pri tej temi povedali, ne tako da je zdaj jasno, kako razmišljajo (o sebi) ... bistvo je očem skrito, razumu pa ne piet

Dragi Jože (ežoj!), šimfamo lahko, ampak to ni isto kot "spljuvati od a do ž". Lep pozdrav sonci

MamaF, ti imaš pa kar precej "če"-jev v svojem sestavku (no, eni, ve se keri..haha! imajo pa predpostavke o sodobnih plemenskih trendih in običajih..) Torej: ČE PREDPOSTAVLJAM, Kafetarca, da ne živiš v zgoraj omenjenih okoliščinah (partner, dovolj veliki otroci, vsi ob isti uri za mizo, pomivalni stroj itd...), popokaj vse skup, ene par sendvičev v rukzak in eno flašo soka, pol pa gas!! Kamor ti srce poželi. Ko pa zunaj dežuje, je mraz in tema, takrat pa kuhamo malo več (in po potrebi kaj zamrznemo, ČE imamo skrinjo - ali omaro - ) Sej je simpl. Preverjeno. japaja

Japaja, meni se poleg vsega to zdi tudi oddaja, ki če je ne spremljaš, ne boš pretirano pridobil ali izgubil v življenju. Torej menim, da ti je ni treba gledati in analizirati vsakega odlomka posebej, če ti ni všeč. In življenje bo lažje matilda

Oh, Matilda, meni bi bilo življenje težje, če ne bi sledila, kaj se okrog mene dogaja in bi me potem "kar naenkrat" nekaj "presenetilo". In se tudi ob zadevah, ki mi niso pri srcu, veliko naučim. Se na svojih napakah tudi vsakodnevno učim. Še rajši se pa učim na tujih napakah. Zato berem, gledam, se pogovarjam, se kregam, šimfam, sem tiho v svojem kotu in razmišljam (ne morš verjet da res ), skratka, eni pravijo da ni nič pomembno in hkrati vse. Tko, bolj impresionistično.... japaja

matilda je napisal/a:

Glede unega - zakaj nista rakcev olupila... Z mamo se večkrat nostalgično spomniva časov 25 let nazaj, ko se je v naših ribarnicah še dalo kupiti sveže, majhne, sladke jadranske škampe, po dostopnih cenah tudi za ljudi z nižjimi prihodki. Pripravila jih je na buzaro in potem smo vsi skupaj sedeli za mizo, jih luščili, da so nas boleli prsti in namakali kruh v božansko omako. matilda

 

Cele rakce ali vsaj neolupljene repke uporabljam za kuhanje v pivu, ko jih postrežeš v velikem loncu, luščiš in si oblizuješ prste.

Škampke z žara je pa precej manj zabavno lupit.

Aja, na naši strani celih, z glavo vred skoraj ne moreš več dobiti, ker se zaradi drobovine in ostalih mehkih delov tako rekoč v enem dnevu pokvarijo. Ne živim pa na obali, da bi jih kupila od ribičev.

Vanja