Recept za dolg in dober zakon

Punce moje, hvala za tolažbo..... Še vedno sem žalostna, v službi komaj zdržim, sama z 11 letnim sinom, ki očeta vsak dan bolj pogreša....in me želi imeti celo zase, jaz pa totalno brez energije. No, saj me domači bodrijo in razumejo. Želim si, zares želim, da se nekoč pojavi nekdo, ki me bo imel rad in jaz rada njega, da me bo objel, da mi bo povedal, da me ima rad, da sem zanj čudovita oseba.... Upam, da obstajajo še takšni fantje, moški..... Wendy, ti pišem po zs, da me mal nafilaš z energijo. Še pred 1 mesecem sem prekipevala od le te, danes pa sem čisto na tleh, na dnu in ne poznam recepta kako prileziti ven. Še pred 1 mesecem bi dala roko v ogenj zanj, pa me je uničil, prevaral, sesul....... Saj ne tarnam, samo zaenkrat je okoli mene sama tema, ne vidim izhoda......in boli, zelo boli. Prihaja prvi vikend samote in se ga bojim, zares bojim......pa še sin gre k njemu Bom že zmogla. Lepo se imejte in uživajte v vikendu

štorklja, pol, če gre pa sin k njemu, izkoristi čas zase! Pojdi kam s kako kolegico. pojdi v kino, ali gledališče, ne ostajaj doma z svojimi skrbmi in žalostjo. Fajn se zrihtaj, pa u lajf! Želim ti, da se čim prej pobereš. Srečno! Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

storklja, te dobro razumem!Sem dala vse to tudi sama skozi (s tem, da je bil moj sin se leto mlajsi od tvojega)!Svetovati ti ne more nihce, vsaka mora skozi to fazo sama. Lahko ti samo povem, da bo prisel cas, ko ti bo zal za vsako solzo, ki si jo prelila za nekom, ki te ni bil vreden! In bodi prepricana, da nekje obstaja nekdo, ki bo izpolnil vsa tvoja pricakovanja! Samo ne zapusti se in ne zapiraj sem med stiri stene! Vso sreco Nena Nena-morje

Ima Katarina K. glede nasveta o zapolnjenem vikendu totalno prav. Pojdi ven in se lepo uredi. Lahko s frendico, če pa so vse frendice zasedene, greš pa lahko tudi sama. Ker, kdaj si pa šla zadnjič kam sama? To prav paše. Zlasti, npr, če greš sama na kakšno zadevo tipo razstava ali predstava, koncert (btw, danes so še karte za ščedrina v filharmoniji), kamor zanjih n let nisi hodila (in tudi ni variante, da bi srečala kakšne znane face, ki bi jim bilo treba ne vem kaj razlagati, npr, zakaj si sama in kje da je mož). Lepo začni delati svtvari, ki jih prej nisi - ker taka opravila v bistvu nakazujejo simbolni prelom s starim načinom življenja in začetkom novega. Tisto o tem, kdo je jokal in prejokal in kdo je vreden solz in kdo jih ni.....to so zdaj pretežke teme. Tudi tista o "sanjam, da bi srečala nekoga, ki bi me imel rad" je malo težka. To so sanje mlade deklice, ki sanja o princu na konju. Ti si resda mlada, ampak s sanjami si že šla v en zakon, misleč, da boš dobila princa na konju.....pa si dobila samo kljuse. Ni, da bi to vajo še enkrat ponavljala, a ne? In saj te imajo ljudje radi - imaš starše, sina - to je čisto dobra bilanca. Če je mož zdaj ven iz te slike, okej, je pa zunaj kadra in kaj potem..... Je pač dal prostor za druge osebe v tvojem življenju, nič drugega. Namesto, da razmišljaš o tem, za koga bi dajala roke v ogenj (veš kaj, jaz je še zase ne bi, ker bi potem imela opekline, za druge pa sploh ne) - razmišljaj o tem, koliko se imaš TI rada in o tem, kdaj in kje si izgubila to ljubezen do sebe in kako jo boš spet našla. In šele potem bo čas za novo zvezo. Ker je bridka resnica naslednja: kdor se nima dovolj rad, ta potem išče točno to potrditev od drugih. In tudi, če ima partner v resnici blazno rad, ne more nikoli zadosti dobro povedati in zadosti dobro pokazati, da ima rad in take stvari se nikoli dobro ne končajo. Plus, z novimi čevlji in linžerijo se ima vsaka lady takoj še rajši... In itak šele prihajaš v tista leta, ko ženska končno zloži kockice na pravo mesto. Vse pred štiri-nula je itak samo vaja, prava stvar pride kasneje. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 27. mar 2009 13:30:13

Nena-morje je napisal/a:

storklja, te dobro razumem!Sem dala vse to tudi sama skozi (s tem, da je bil moj sin se leto mlajsi od tvojega)!Svetovati ti ne more nihce, vsaka mora skozi to fazo sama. Lahko ti samo povem, da bo prisel cas, ko ti bo zal za vsako solzo, ki si jo prelila za nekom, ki te ni bil vreden! In bodi prepricana, da nekje obstaja nekdo, ki bo izpolnil vsa tvoja pricakovanja! Samo ne zapusti se in ne zapiraj sem med stiri stene! Vso sreco Nena Nena-morje

štorklja, poslušaj našo Neno! In na lastne učke sem videla, da jo sedanji mož gleda kot boginjo...res. Morda pa lahko to vzameš tudi kot: če že, boljše zdaj, ko sem še v dobri formi, mlada, lepa, s solidno službo, zdrava... Upam, da imaš v bližini koga, ki te bo bezal ven iz stanovanja in te okregal, ko boš pretakala solze za lanskim snegom... Ognjič Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 27. mar 2009 13:41:00

Štorklja, ne dolgo tega sem dokaj od blizu spremljala enako situacijo. Zapuščena oseba si je delala točno take očitke, kot ti. Še vedno zaljubljena je vse napake iskala pri sebi, on je bil še vedno najboljši možni partner.

Ni bilo lahko, trajalo je kar nekaj časa. Pomagalo pa je, da smo jo vsi, ki smo jo poznali,  bodrili in ji dvigali samozavest (je res fajn ženska in še čedna povrh), nekaj dobrih prijateljic njenih let jo je vključilo v svojo družbo. Kupila si je dve-tri dobre knjige, ki so jih napisali priznani in praktični psihologi ter ženske, ki so tako situacije dale skozi in uspešno  izšle iz nje. Korak nazaj, tri naprej! In ko zvečer ni mogla zaspat, je vzela knjigo v roke. Pa na fitnes je začela hodit ...  Uspelo ji je.

Predvsem, ne izogibaj se družbe, če te povabijo, kadarkoli le imaš čas,  četudi ti bo hudo. Doma ti bo še huje. Ne išči napak pri sebi, tako ali tako  so bile najbrž  le odraz moževega malomarnega odnosa do tebe. Srečen človek pač ni tečen.

Cila

Storklja, vem da ti je zdaj zelo zelo hudo. Tezko najdem besede s katerimi bi te potolazila. Ceprav ti druge svetujejo da pojdi kam, da ne ostajaj sama, bi ti jaz predlagala ravno to. Prvi prazni vikend bi jaz izkoristila za ogromno dozo samopomilovanja in jokanja in kricanja in loputanja in razbijanja. Potem pa bi obrnila novo stran in nic vec zalovala. Saj ko bo mali doma si tega ze zaradi njega ne bos mogla privoscit, pa si daj zdajle duska. Ves, saj je cisto fino biti sam. Ne rabis nikogar cakat, se z nikomer usklajevat in pilot od TV je cisto tvoj In ne pozabi, tule na kulinariki te imamo radi - si zelo fejst tic, pardon punca LP, R.

Štorklja,

želim ti močne opore prijeteljic in družine ter notranje moči, da se čimprej spet postaviš na noge in v polnosti zaživiš. Sta pa tule na KulSLo najmanj dve, ki sta šli čez podobno kot ti in danes imata obe krasna partnerja... in sta videti zelo srečni. Tudi tebe še čaka sreča, samo ne zanemari se.

tulka

Zelo veliko žensk nekje v otroštvu sliši tisto, da bodo same nekoč žene in matere in potem to idejo nezavedno nekako predela v to, da ženska mora "najti nekoga" (poglejte, kolikokrat se to termin pojavlja v povezavi z ženskami in kako redko se to isto uporablja v povezavi z moškimi, pa si moški tudi "želijo nekoga"). Ko punce odraščajo velikokrat od ženskega dela svojega sorodstva slišijo "ali že imaš koga, si že našla koga" in potem grejo punce na vrat na nos v iskanje. V kombinaciji z mladostno romantičnostjo in prepoznavanju življenja skozi zaplete iz pravljic in telenovel.....potem res "najdejo koga". In potem je tisti "quiero casarse contigo" in potem je čez kakšno leto prvo soočenje z resnico. In takrata povedo svojim mamam, kako je "ni tako, kot sem mislila, da bo, sem mislila, da me bo razumel.....", nakar potem reče mati tisti kiler od nasveta : Veš, ti kar malo potrpi, je treba veliko potrpeti, ti kar stisni zobe in bodi tiho, jaz to počnem že trideset let.... Meni se ta zgodba ni zgodila, sem jo pa tolikokrat slišala, da mi je blazno znana, skoraj tako, kot da bi bila moja. No, če grem nazaj na tisti famozni napačen nasvet: stisni zobe in trpi (pravilen je: postavi se zase, samo če se znaš postaviti zase, znaš tudi delati kompromise) - ženska postane lady takrat, ko se emancipira od tistega "stisni zobe in trpi". In se nauči, kaj so negativni čustveni vzorci, kdaj in kje jih je dobila in kako se jih bo znebila. In za tako pozicijo ni nikoli prepozno. Itak nas ima večina v biografiji vsaj eno zvezo, ki se je obupno končala in hvala bogu, da se je. Ker smo dobile drugo šanso, da smo se naučile, kaj pomeni postaviti se zase. In da lahko vsak dan znova pogledamo, kako smo napredovale, odkar tistih buteljnov ni več v naših življenjih. Vendelina jr.

Joj, me je kr groza. Moja mama mi točno to reče: v življenju je treba veliko potrpet.

Da bi se pa ona kdaj postavila zase, ali pa za svoje otroke. Nikoli. Močno upam, da nisem prevzela čisto vseh njenih negativnih lastnosti. Na vem sicer kako naj to ugotovim, ker nase težko objektivno gledam.