Krvodajalstvo

Moja je baje redka: A minus. Ko sn mela neke probleme, sn dva dni čakala na transfuzijo. Hvala tistemi, ki se je končno odzval na nujni klic. Drgač meneja gnes ne bi blo več. Meni je pa nečejo vzet, je mam premalo še za sebe, haha. Kaj mislite, mogoče pa je zaj mam več, ko ni vsakomesečnega odtekanja? tumpika

jaz sem tudi ena od tistih ki imajo redko skupino (B-) zato me neprestano kličejo na odvzem. Nekaj časa sem špricala ker sem bila bolna in se mi hemoglobin ni nikakor porihtal, zdaj pa sem ga "našopala" z rdečo peso(kapsule) in sem bila kar ponosna ko sem imela prejšnji teden na odvzemu zopet super kri ;) dober občutek je ko narediš nekaj za druge, z malicami je pa v vsakem kraju drugače; pri nas doma dobimo kar bone za toplo malico v restavraciji, vendar grem večinoma v lj, kjer so pa bolj sendviči, jogurti, rogljički... mala zelena

Jaz sem šel konec septembra prvič na krvodajalsko, eno zaradi firbca kako je, drugo iz dolgčasa (faks se mi je začel šele oktobra), pa še KS jo je organizirala. Sem si rekel, zakaj pa ne, škodovat mi ne more. In mi ni. Na začetku je res nekoliko treme glede tega, kako bo, bo moja kri v redu, a igla fjst boli. Na začetku malo tresenja, ko pa je igla v žili, pa ni panike. No, malo. Iskreno povedano, mi ni toliko do tega, kaj dobim za pojest - sendvič, klobasa, sir, potica, rogljiček, čaj, sok, lososov file, kaviar, vino letnik 1917... Pomembno je, da vsaj nekaj dobiš, da se okrepčaš. Ne zdi pa se mi pošteno, da moraš oditi s stola, ko se tako udobno namestiš, pa še oke se ti začnejo tako nežno zapirat:) Je pa sestra rekla, da je ful malo mladih, ki bi se za to odločalo. Večinoma gre pri mladih za organizirane skupine (na Obali ima ŠOUP to pod okriljem in organizirajo 1-2 letno). planet_food

Tudi Šou organizira - se mi zdi enkrat spomladi - vključuje zastonj prevoz iz študentskih domov (vsaj pred nekaj leti je še bilo, zdaj nisem več na tekočem) Atina

No, tudi jaz sem krvodajalka že 23 let. Prvič sem jo dala, ko sem bila stara 17 let in je moral moj oče podpisat, da lahko dam kri. Takrat sva še skupaj hodila, on sedaj ne daruje več. Jaz jo dam 3x na leto in mi prov nekej manjka, če jo ne dam. Zelo dobro se počutim tisti dan, ko dam kri, je pa res , da se v vseh teh letih še nisem pripravila do tega, da bi gledala, kako mi zarine iglo v žilo. Je malo neprijetno ampak še zdaleč ne tako hudo, da tega ne bi zdržal. Tudi moj sin, ki je sedaj star 19 let, daruje kri že od svoje polnoletnosti kar 3x na leto. Mislim, da je to zelo pohvale vredno dejanje, saj nikoli ne veš, kdaj boš lahko sam v taki situaciji, da boš potreboval kri. angie

planet_food je napisal/a:

Iskreno povedano, mi ni toliko do tega, kaj dobim za pojest - sendvič, klobasa, sir, potica, rogljiček, čaj, sok, lososov file, kaviar, vino letnik 1917... Pomembno je, da vsaj nekaj dobiš, da se okrepčaš. planet_food

Veš meni je pa blazno pomembno kaj dobim za jest. Ker po krajnski mi je slabo in glede na to, da sem 25 km oddaljena od doma... Sem pa čisto zadovoljna s salamco pa sirčkom. Začetnica

ZAČETNICA je napisal/a:

planet_food je napisal/a: Iskreno povedano, mi ni toliko do tega, kaj dobim za pojest - sendvič, klobasa, sir, potica, rogljiček, čaj, sok, lososov file, kaviar, vino letnik 1917... Pomembno je, da vsaj nekaj dobiš, da se okrepčaš. planet_food Veš meni je pa blazno pomembno kaj dobim za jest. Ker po krajnski mi je slabo in glede na to, da sem 25 km oddaljena od doma... Sem pa čisto zadovoljna s salamco pa sirčkom. Začetnica

Se strinjam, da nekateri slabo prenesejo določeno hrano ter si zato želijo, da bi ponudili kaj "neproblematičnega" zanje. planet_food Sporočilo je spremenil(a) planet_food dne 30. okt 2008 09:30:52

trurskimed je napisal/a:

Najprej nosečnost, potem pa še po operaciji (carski rez) je eno leto ne smeš darovati. Verjeto, pa to na dojenje ne bi smelo vplivati, ker še vedno dojim zjutraj in zvečer, kaj mislite? trurskimed

Spomladi so me zavrnili, ker sem priznala, da še dojim - je rekla zdravnica, da zaradi šoka lahko mleka tudi zmanjka, pa naj raje poskrbim za dojenčka. Ko sem šla naslednjič, sem dojila samo še zjutraj in zvečer (bolj kot ne je šlo za crkljanje in imunsko odpornost), in nisem nič povedala, tako da so mi kri vzeli. Mleko mi ni zmanjkalo. tulka

Jaz sem tudi kar nekaj časa zbirala pogum, ker sem imela nek strah pred iglami. Ampak me je strah minil, prav na račun krvodajalstva. Res ni nič groznega - če pač ne preneseš pogleda na igle, pa gledaš stran. Imam pa problem, da so moje žile zelo tanke, zato sem imela čisto modro področje odvzema, še en teden, ampak se ne da nič pomagat. Hodim pa le ekrat na leto na odvzem s krajevnim odborom RK in sicer na Jesenice. teacher

Tudi brez hrane po odvzemu se čisto dobro zdrži. je pa res, da je pametno piti, ker žeja se pa oglasi, 4 do 5 dl odvzete krvi je le 10% krvi, ki se mora nadomestiti, vsaj tekočina zelo hitro.

rimljanka - zasebno mnenje