
Schwarzwald kocke
Sama sem bila krvodajalec (predvsem na klic, ker imam redko skupino in še neke druge komponente krvi), dokler nisem začela jemati nekih zdravil in zdaj nekaj časa pavziram.
ZAdeva je preprosta: prideš na oddelek za transfuzijo v bolnišnici ali tja, kjer je občasna akcija zbiranja krvi. Izpolniš obrazec, ki ti ga dajo, izmerijo ti pritisk, potem ti vzamejo vzorec krvi iz prsta, nakar greš na pogovor k zdravniku. Poveš o morebitnih boleznih ali obolenjih, težavah, ali jemlješ kakšna zdravila in podobno. Na podlagi vsega tega potem ocenijo, ali je tvoja kri "varna". Če je vse ok, greš v posebno sobo, se namestiš v udoben ležalnik in sestra ti vzame kri. Igla je nekoliko debelejša od običajne injekcijske, a nič ne boli. Nekaj minut stiskaš in popuščaš pest, potem dobiš obliž. Greš v sosednji prostor, kjer dobiš malico in sok ali čaj. To je vse.
Vprašajo te le, ali te smejo poklicati, če se pojavi potreba po krvi, kot jo imaš. Jaz sem se vedno odzvala klicu.
Sama sem z vsemi štirimi za krvodajalstvo. V AVstriji ti plačajo za kri, a nisem hodila tja na odvzeme.
O postopkih pri nas je napisala Vendy in sama sem prepričana, da tako zlahka pa naše ustanove tudi ne preprodajajo krvi, kot nekateri menijo. In ko bom znova zdrava, bom znova dajala kri. Kot je to že počel moj oče, nad 150 krat jo je dal.
Sem od blizu preveč krat videla, kako hudo je, ko ni prave skupine, ko so nas klicali, naj se nujno oglasimo, ker gre za življenje. Ko to enkrat doživiš, ti na kraj pameti ne pade, da bi razmišljal o tem, kako nekdo služi s tvojimi tremi decilitri.
A kaže, da je tako, da eni pač dvomijo v vse, eni smo pa takšni, da hitimo pomagat.
Mamamia
mamamia
| ZAČETNICA je napisal/a: |
| Aja punce, če boste v Mb strašno prijazne dobite tudi salamo pa sirček... |
Ne rabiš bit strašno prijazen. Tudi mrkim krvodjalcem pripada sendvič - po izbiri z belim ali polnozrnatim kruhom, sadje, lahko pa tudi stara dobra kranjska in gorčica. Sok v steklenički, čaj - kar ti paše. Lahko pa tudi s sabo domov vzameš. In nekaj malega ti dajo za potne stroške, jaz to vedno kar tam pustim, naj imajo za skodelico kave, več tako ni.
Mamamia
mamamiaŽe zato se splača iti na krvodajalsko akcijo, da se znebiš strahu pred iglo. Mene je bilo prej strah vsakega vboda , tam pa vse traja ravno toliko časa, da se navadiš in se ti vse skupaj naenkrat ne zdi več tako grozno. Danes mi je mala malca iti v laboratorij in gledat, kako se polnijo epruvete.
Po odvzemu krvi je pa dobro še posebej skrbeti za zdravo hrano in primerno oblačenje. Zase vem, da sem bila kakšen mesec po akciji bolj dovzetna za prehlade in podobno.
Hrana pa: ne vem, če sta klobasa in sendvič ravno tisto pravo. Najbrž bi v luči novih dognanj lahko ponudili primernejše okrepčilo.
Hodila sem z veseljem, dokler sem še lahko, sedaj mi je pa ostal občutek, da sem opravila še eno od življenjskih dolžnosti ![]()
Cila
| Cila je napisal/a: |
Cila |
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | johana |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Schwarzwald kocke

Beljakovinska curryjeva juha z riževimi rezanci