Darilo za abrahama

Jaz pa iščem izverno idejo namreč mož praznuje abrahama, povabljeno ima žlahto prijatelje itd. Običajno povabljene na slavnostni mizi pričaka kakšno darilce, majhna pozornost s kakšnim verzom ali lepo mislijo ki je namenjena vsakemu gostu , nakteri iz tega naredijo tudi sedežni red, mi tega sicer ne mislimo delati, iščem pa idejo za ta pozornostna darilca, ki si jih potem povabljeni tudi odnesejo domov za spomin na to praznovanje????????????? Blitva

Mi nismo nikomur nič dajali ko smo imeli zabavo od 50-tkah. Le nazadnje,ko smo bili pri enemu, in je bil sedežni red določen,smo dobili bedž z njegovim likom, enkrat pa so nam na mizi putsili fraklce z medico. Večinoma pa brez teh formalizmov.

Mamamia

mamamia

Moja teta je ravno prejšnji vikend praznovala 50 let. Vsakemu je dala za spomin majhno flaško z jegermaistrom, ki ga je sama naredila. Na sploh je pri nas navada, da se da darilca, ki jih vsaj delno sam izdelaš. Lani pa sta ati in mami nekje dobila porisan kozarec. Vsak je na praznovanju dobil svoj kozarec za vino, ki ga je potem odnesel domov. Kozarce pa je slavljenec sam porisal. Jaz bi gotovo probala nekaj v tem smislu. rozi13

Nekaj časa nazaj, ko sem bila na dveh obletnicah sem domov prinesla majhno stekleničko na kateri je bila slavljenčeva fotografija, notri so bile domače borovičke. Nazadnje sem domov prinesla nekakšen obesek na katerem je bil malo večji želod (umetni), na njem je pisal datum ''fešte'' in pa podpis slavljenca. Na obesku je visel še okrasni trakec. lovebeyba

lovebeyba je napisal/a:

Nekaj časa nazaj, ko sem bila na dveh obletnicah sem domov prinesla majhno stekleničko na kateri je bila slavljenčeva fotografija, notri so bile domače borovičke. Nazadnje sem domov prinesla nekakšen obesek na katerem je bil malo večji želod (umetni), na njem je pisal datum ''fešte'' in pa podpis slavljenca. Na obesku je visel še okrasni trakec. lovebeyba

 

Verjamem, da vse te memorabilije skrbno hraniš in da te to zelo veseli.

 

Dajte nam no mir, oziroma po možnosti vsem hote ali nehote udeleženim eno prijetno in neobvezno žurko.

Zelo lepo je, da se nam prijatelji in družina pridružijo ob naših obletnicah. Prijazno od vseh, ki so si vzeli čas in slavijo z nami samo nam pomembno zadevo.

Če nismo monarhi ali narodni heroji, pa so to le in samo nam pomembni dogodki.

Zato bodimo prizanesljivi z obeski z večjimi ali manjšimi spominskimi želodi. Z imenom lavreatov in datumi, ki so pomembni le nam.

    

 

nola

Sporočilo je spremenil(a) nola dne 10. 2011 01:09

Brat je praznoval "abrahama" v ponedeljek in vam moram povedati, da mu je bilo najlepše darilo, ko so mu hčerke in nečakinje pripravile nastop s pesmico, v kateri so opisale njegova najljubša opravila (oranje s plugom, sekanje drevja). V veliki okvir smo dali slike od njegovega otroštva, pa vse do poroke. In verjemite, da mu bo to ostalo vedno v srcu in v spominu. Pa kaj spečeš in to je to - ali ne? silvija65

Nola, bravo.

Vendelina jr.

Nola,

Meni je zelo zanimivo opazovati, kako se taki in podobni fenomeni širijo med nas. Iz svojega otroštva in mladostniških let se ne spomnim, da bi v krogu moje žlahte oz. znancev praznovali kaj več kot poroko, krst otroka, morda še kakšno zlato poroko, "abrahamovske fešte" so bile redke. Darilc oz. spominkov iz teh "prireditev" pa se sploh ne spomnim.

No, potem pa sem se v zgodnjih dvajsetih iz centralne Slovenije preselila v bližino italijanske meje. Prvih nekaj tednov sem tiho in skrbno spremljala navade mojih gostiteljev (bodoče tašče in tasta), med drugim sem opazila tudi nekaj, česar doma nismo poznali. To so bili nekakšni tilasti oz. čipkasti mošnjički, polnjeni z belimi jajčastimi "kamenčki", s pripetim listkom, datumom in imeni, nekateri so imeli ob listku pripetega tudi kovinskega angela ali kako drugo figurico. Ni mi bilo jasno, od kod je tašča prinesla te, zame nenavadne "spominke", ki jih je tako skrbno hranila v vitini, skupaj z nikoli rabljenimi kristalnimi kozarci in vazicami.

Tašča mi je seveda takoj razložila pomen teh "spominkov", resno mi je razložila, da gostitelji, ki svoje goste ob poroki, krstu ali birmi, obdarijo s tem "spominkom", za te reči plačajo ogromno denarja in da se teža "fešte" oz. "radodarnost (beri premožnost) gostitelja" meri tudi po tem ali so "kamenčki" (bomboni, zaviti v til) samo "navadni" ali morda "mandeljevi" ali je priložena figurica "unikatna" ali ne, pa v kateri "konfeteriji" čez mejo so naročili ... skratka moje nedožno strmenje v čipkasta čudesa je kar naenkrat preraslo v amaterske "sociološke študije" vseh vitrin pri moji novi žlahti

NO, čez nekaj let se je "moda" obdarovanja gostov na porokah s "konfeti" razširila tudi  v moje rodne kraje.

Jaz in moj neporočeni "mož" pa se nekako nisva mogla odločiti za uradno formalizacijo najine skupnosti, zato je moja ljuba tašča ostala brez užitka ob izbiri konfetov "ki pritičejo našemu stanu in priložnosti". Še njenih vnukov nisva popeljala h krstu.

Ampak nič za to, saj je kmalu prišla v naše kraje "moda" relikvij v obliki abrahamovskih darilc, pa darilc ob fešti 40 - letnika, pa svežega diplomiranca! (take stvari so še dodatno razmahnile mojo amatersko "sociološko - antropološko" strast) ... skratka, skorajda ni več priložnosti, da "pozorni" gostitelji svojih gostov ne bi obdarili z "večjimi ali manjšimi želodi" (prosto po Noli)

Kar se "veselja" z nabranimi "darilci" tiče ... jah, jaz priznam, da me čudaštvo in bizarnost na nek čudni način privlači, zato bi take zadevice vsekakor shranjevala v neki prav za ta namen določeni skrinji ali škatli in bi se v svoji "antropološki strasti" naslajala ob njih.

Ampak večna ljudi, ki me obkrožajo, je bolj resnih. Moja tašča (in vse sosede) vse te drobnarije shranjuje v vitrinah s kozarci, redno briše prah z njih ... in ob organizaciji lastnih "okroglih" zabav ji celo služijo kot "inspiracija" za svoje darila gostom.

So pa ljudje, ki gostiteljevo pozornost sicer z nasmeškom in hlinjeno hvaležnostjo  sprejmejo, na koncu jo pa po hitrem postopku vržejo v smeti.

 

Vsekakor vsakemu, ki si želi svoje goste ako ali drugače "obdariti" s "spominkom na fešto" svetujem, naj tega ne počne, če med svojimi gosti nima resničnih ljubiteljev te "ljudske umetnosti". Škoda časa in denarja ... ljudje večinoma te zadeve mečejo proč, priznajmo si to.

Mojca

Letos tudi moj svak praznuje abrahama,o tem da bi povabljenim podarjal kakršnekoli spominke ni bilo zaenkrat govora.O darilu zanj pa sem začela kar zgodaj razmišljati.Nekako se mi zdi,da kakršnekoli spominke na abrahama lahko kupi kdor koli ali mu pač izdela sam.Posledično smo se odločili za izdelavo foto knjige njegovega življenja od otroštva pa do danes ko je pred kratkim postal dedek.Zajeli bomo posamične delčke in najpomembnejše dogodke iz njegovega življenje,jih opremili z iskrivimi besedili in mu tako ustvarili eno prijetni knjigico.Njegova tastarejša otroka sta bila nad tem navdušena in sta nam z veseljem priskočila na pomoč,saj so nam manjkale fotografije večino jih ima on doma.Sedaj konec meseca upam na dopust in se bova s hčerko posvetile izdelavi knjige.Če želiš izdelati res lepo knjigo rabiš kar nekaj časa pa tudi v zadnjem hipu ne misli naročati in potem živčno čakati a bo naročeno prispelo pravočasno. chappy

Nola.Še na vsaki fešti sem bila zaradi druženja ne hrane, pijače ali daril.Darila iz moje strani gostu so bila vedno last moje domišlije in delo mojih rok.Če sem jaz vabila nisem nikdar nobenemu podarjala,razen prijaznih besed.Hvala bogu pri nas ni te navade... adalbert