25. mar 2008 13:52
Ojoj, Vendelina jr., tole pa ni bil namen mojega vprašanja- saj vendar ne moreš kar analizirati ljudi, če jih sploh ne poznaš! Se mi zdi, da tudi ti nisi ravno brez problemov, ko čutiš tako potrebo po analiziranju drugih. Ponavadi so to ljudje, ki hočejo na vsak način svetovati in "pomagati" drugim, da bi odvrnili pozornost s sebe in da se jim ne bi bilo treba soočati s samimi sabo...
(O, ja, tudi jaz sem marsikaj dala skozi, brez skrbi! Pa tudi znanja in izkušenj iz področja psihologije, zlasti otroške, mi ne manjka. In sem se z disciplino zelo daleč prebila, ampak to pač ni stvar, ki bi jo morala pojasnjevati, da bi dobila kakšen uporaben nasvet- ali pač?)
Gre preprosto za to, da sta otroka doma, mali ne spi ne podnevi, ne ponoči, jaz se pa bolj posvečam temu, da tisto malo energije, ki ostane, porabim za igro z otrokoma. In za vzgojo, seveda.. Vsaka hrana ni primerna niti za 2,5 letnika, kaj šele za 9-mesečnika (oziroma 10 ali 11, ko bo bolj ali manj jedel z nami)- golaž, lazanja. bolognese...?! Pogrej in pojej sem omenila samo zato, da ne bi padlo to med predloge..
O organiziranosti in disciplini- seveda je pomembno, ampak-za božjo voljo, saj nismo v vojski! A ni lepo, da je človek tudi spontan? A ni lepo, da včasih malčka vprašaš, kaj bi jedel (in ga vzgajaš v osebo, ki se zna odločati), namesto da vsak dan samo postaviš krožnik pred njega in on to pasivno sprejme (ali pač ne)? Zame so ženske, ki jim rata večino časa kuhat po navdihu, ustvarjalne, ne pa nedisciplinirane... Načrtovanje jedilnikov je pomembno zaradi pomanjkanja časa,ne zato, da bi te otroci in mož spoštovali in da bi bili otroci dobro vzgojeni. Starševska avtoriteta ne izvira iz načrtovanih jedilnikov. Vzgoja je veliko, veliko več, kot pa to, kar počne mama v kuhinji in trgovini.
In ali ni lepo, če je hrana pestra, vsakič kaj novega, ne pa samo golaž na sto načinov? Seveda tudi jaz kuham ogromne lonce golaža, pečem velikanske lazanje itd, ampak še jaz si želim spremembo, kaj šele 2-letni otrok! In temu je bila namenjena ta tema- zbiranju idej, da ne bom dragocenega časa zapravljala za razmišljanje, kaj skuhat, da ne bo spet isto.
Pa še to- vzgoja otrok in stroški so v sodobni družbi tudi stvar partnerja, a ne?
Sicer pa nisem nikjer napisala:" Na pomoč! Dogaja se mi nekaj groznega, kar se ni še nikomur pred mano!" Preprosto sem prosila za pomoč oz. nasvete tiste članice in člane KulSlo, ki so dali to že skozi, ali pa tiste, ki se s kuhanjem veliko ukvarjajo, pa poznajo takšne hitre stvari itd... Tiste, ki so pripravljeni pomagat. In takšnih se je- na srečo- odzvalo veliko, dosti več, kot pesimistov, ki se počutijo poklicane za neke analize.
Za konec pa še to, ko se že tako hvališ s svojim poznavanjem človeške narave in psihologije: a ti ni še nihče povedal, da je skrajno nevljudno dajati odrastlim osebam nasvete, če te ne prosijo zanje? Poskusi pritegniti pozornost na kakšen manj vsiljiv, pa bolj prijazen način, gotovo te bodo imeli ljudje rajši.
čoko
Sporočilo je spremenil(a) čoko dne 25. mar 2008 13:54:30