Mah, Pesnica, saj za to pa imamo možnost doma počakat... to da so zunaj izložbe že po dnevu mrtvih praznično urejene je del potrošništva, prav tako podobe mest... Mene to vse hitro zadane in bi kar bezljala, pa se nazaj držim in doma res počakam. Je pa res, da imamo, odkar so pri hiši otroci, adventni koledar (ki ga jaz kot otrok nisem poznala) pa adventna venčka visita na mojih in maminih vhodnih vratih, tudi v obeh jedilnicah se košatita, pa svečke zvečer prižigam in tule po kulinariki se pasem vsak dan nekajkrat in z veseljem prebiram kako ene pridno pečejo, druge krasijo, tretje nakupujejo darila, razmišljajo o praznični večerji... vse to krepi pričakovanje po praznikih in v tem neizmerno uživam. Potem tistih štirinajst dni, ko smrečica zavzame svoj stalni prostor v stanovanju, dostikrat zvečer samo strmim vanjo in uživam... Ko pa prazniki minejo, pa vedno okrasje z eno tako otožnostjo pospravim... Saj umetno bi lahko imela tudi avgusta, ampak potem bi si vzela ta občutja teh posebnih dni v letu. In ker tega nočem, pač počnem tako kot počnem.
Sem pa ravno nocoj na sprehodu opazovala naše okrašeno naselje in sklenila, da ne bom kupila svetlobne mreže za na zunanjo smreko - so mi sicer krasne tiste, ki jim lastniki z lučkami poudarijo obliko in že nekaj let sem jo imela namen tudi sama nabavit (pa je vedno zmanjkalo špage) nocoj pa se mi je zazdelo nekako potratno vse to (najbrž tudi zaradi nekaterih precej neokusnih okrasitev - za moj okus, da ne bo pomote). Zamislila sem se v drugi smer, vse te potrošnje, elektrike, svetlobnega onesnaževanja... in sklenila da bo tisto, kar bomo okrasili doma (notri) povsem dovolj. In tudi okraski na smrečici bodo stari, če bo kakšen nov, pa bo gotovo doma izdelan iz materialov, ki so že pri hiši.
Evo, tako, zdaj se pa naženem dol s kulinarike in delat, imam kar precej še v načrtu za nocoj in to, žal, še niso novoletni piškoti...
Lep večer vsem
Irena