Jaz sem tamajhnega kupila v Lesnini na Brdu (v LJubljani, ne tisot Brdo pri Kranju;), tavelikega pa v Torontu v eni mali ala kitajski trgovinici s kuhinjskimi pripomočki

. So pa rekli v Lesnini, da dobijo kdaj tudi tavelike. (ker za naju je tamali po navadi premali - je pa super za otroške porcije - jaz sem na začetku malecki vse soparila, je najbolj zdravo in še dobro.
POmivaš ga res ne s praškom, samo s toplo vodo, mogoče bi ga eventuelno z milnico; ampak se tudi ne umaže tako fejst, da bi bilo karkoli treba. Če imaš kake zadeve, za katere se bojiš, da bojo pustile madeže ali vonj, pa daš spodaj peki, pa je. Je pa res, da ga moraš dobro posušit, predno ga daš v škatlo ali omaro, da ti ne začne plesnet. Ta plesen, ki se gor zaredi, sicer ni strupena, ker je bilo tudi v tisti trgovini par plesnivih in so baje še čisto uporabni, ampak jaz sem vseeno rajši vzela neplesnivega. Če začne plesnet, ga je treba res dobro umit, pa mogoče enkrat malo prekuhat v vroči vodi, za vsak slučaj.
Bambusovi soparilniki niso nič lepljeni, vse držijo skupaj bambusovi trakci, so nekak "šivani" skup, zato jih lahko daš v vročo vodo in bojo preživeli.
Not lahko skuhaš tudi naše jedi: gluhi štruklji so enkratni, pa tudi navadni štruklji se v soparilniku nikoli ne razkuhajo in obdržijo lepe oblike, niso sluzasti po površini, pa še tiste packarije z raznimi cunjami ali folijami nimaš.
Veri