Večerja za šest, drugi krog

Pa smo začele še drugi krog našega kulinaričnega druženja, Večerja za šest. Šest žensk z veseljem do kuhanja (no, ena ga ima malo manj, a prav ona je bila pobudnica za druženje ob mizi ...) in druženja, sproščenega klepeta, pospremljenega z veliko smeha.
Po poletni pavzi smo se torej v zgodnji jeseni znova srečale. Z dogovorom, da jedilnik nekoliko poenostavimo. Tudi vrstni red gostiteljic smo spremenile, kar tako smo se dogovorile, kje se prvič najdemo. Pri ljubiteljici vzhodnjaških kuhinj, tja od Srednjega do Daljnjega Vzhoda. Kjer so začimbe doma.

Uvod je bil sicer bolj karibske sorte – koktajl iz belega ruma in limetinega soka, z mariniranimi koščki ananasa, z veliko mete, malo sladkornega sirupa in ananasovega soka.

Za spremljavo rakov čips, namakale smo ga v pikantno sojino omako.

Potem pa zatar. Mešanica origana in praženega belega sezama, soli in popra. Koščke mehkega kruha namočimo najprej v olivno olje in potem v mešanico začimb – kako je to dobro! Hvala nekdanji kolegici Zlatki, pri kateri sem zatar jedla prvič, že pred leti, ko se je vrnila iz Palestine in Jordanije, kjer je bila na obisku pri moževi družini. Tudi moje gostje so bile nad tem navdušene.

Naslednje, kar smo okušale, so bili jajčevci po iransko – ne vem, kako se jedi reče v njihovem jeziku, vem le, da sem na ta način začela jesti jajčevce. In doslej še nisem naletela na koga, ki mu ta jed ne bi bila všeč. Ne všeč, navdušeni so. Torej – dušeni jajčevci, zmečkani, z dodatkom česna, soli, popra, malo olivnega olja in mletih orehov. In ko se masa ohladi, dodamo še čvrst, polnomasten jogurt (grški je najbližji jogurtu, kakršnega smo jedli v Iranu).

Za glavno jed je bilo nekaj zana žlico in nekaj za na vilico. Indijski piščančji curry, ki sem ga skuhala že tolikokrat, da se čudim, da se ga še nismo naveličali ... Zraven kuhan basmati riž. Druga jed – pečeni kitajski rezanci s sojin omako, pa nekak chow mein s svinjino (pražena zelenjava, ingver, česen, sojina in ostrigina omaka, hrustljavo zapečeno svinjsko meso). Puncam je bilo všeč.

Sladica je bila v znaku Indije. Riž s kardamomom, pistacijami, rozinami in oreški. Plus ananasova kaša za osvežitev.

Del omizja je bil navdušen, del ravnodušen, eni pa zadeva sploh ni bila všeč, ker riža na sladke variante nikdar ni marala. Tako da kakih ovacij ali splošnega navdušenja nad sladico ni bilo. Nič hudega, si mislim, si bom vsaj zapomnila to večerjo po tem, da vse ni v nulo »štimalo«. Kar nam seveda ni pokvarilo vzdušja. Ker se ne sestajamo zato, da bi ocenjevale jedi, pač pa zato, da se družimo. To največ šteje.

Kmalu sledi drugo srečanje. Se že ve veselimo.