Projekt kečap v 15 slikah

... in ob stotih kletvicah, da o packariji ne govorimo

blog: hrana, kuhanje / nasveti, avtor: mamamia 

Popoldan, ko pridem domov, ni več na TV Barnabyja in forenzikov, torej ni več izgovora, da moram ždeti na kavču pred tv. Mama tudi ne zmore več sama ali zgolj z občasno pomočjo delat nekaterih stvari, pa sem se nekako odločala, da se izdelave kečapa

 

Mama itak ni verjela, da bom jaz to spravila skupaj, ozimnice še v življenju nisem pripravljala (ups, sem, v gimnaziji, dva krat papriko z gorčico), pa je kljub težavam z roko sama naredila dve »masi«. Skupaj šest litrov. Kar mi porabimo še preden se ozimnica začne trošit.

Mami ni treba vedeti vsega

Akcija torej. Kupim lepo, mesnato makedonsko rdečo papriko. Seveda mami ne povem, da sem jo plačala 1,30 evra za kilogram (shandlala z 1,5 evra ker sem vzela cel zaboj, 12 kg), ker bi mi takoj očitala, zakaj nisem kupila prej, ko je bila še po evro...

Paradižnik plačam po 1,5 evra za kilogram namesto zahtevanih dveh (volovsko srce mora biti, mesnat in sočen, me je podučila mama). Za to ceno ji povem, pokima z glavo in reče, da je v redu. Ampak pasirke, glavnega orodja za kečap, pa še ni privlekla iz shrambe. Kot da še vedno ne verjame prav, da se bom res sama lotile tega kečapa.

Ampak sem vsaj na tržnico prišla, po dolgih letih, zavoljo tega kečapa. Mimogrede kupila še nekaj gob, sivke in jurčke, pa v ribarnici sveže pečene sardelice, povaljane v koruzni moki, »kak ma biti«, kot rečemo na Štajrskem.

Mama nejeverno maje z glavo, končno privleče pasirko.

 

Ne more iz svoje kože in mi kaže, kako se sestavi in pritrdi na mizo, na kaj je treba pazit.... Kot da nisem leta in leta delala skupaj z njo; resda kot druga violina, a vseeno, nekaj sem si pa le zapomnila. Velike nizke posode ne vzamem s sabo domov, sem se odločila, da je tisto globoki picapek idealna posoda za projekt kečap.

Štetje namesto tehtanja

No, paprika in paradjz sta na balkonu stala kake tri dni, preden sem se lotila dela. Vmes je nekaj paradižnikov že zgnilo in so frčali v bio odpadke, malo sem prebrala po košari in natehtala prvih šest kilogramov za prvo rundo. Stehtam eno »povprečno« papriko, v kg jij je šlo kakih deset, in jih kar naštejem za tri kilograme, Plus dve veliki čebuli. To je za začetek vse.

Sledi čiščenje paprike in paradižnika, čebule, rezanje na kose. Malo traja, nihče mi še ne pomaga, a čas hitro mine.

 

Vsega je dovolj ravno za dva picapeka, vklučim ju in kuha se začne. Zvečer, zunaj na terasi, da po stanovanju ne smrdi in da se ne packa.

Po dobro uri izključim ogenj in pustim v pokritih posodah, da se masa shladi. Naslednji dan sledi pasiranje in potem končno kuhanje.

 

No, prve kletvice so privrele pri pritjevanju pasirke. Na malo vegasti mizi je bilo z vakumom posodo malce težko pritrditi. Ko mi j le uselo, sm ugotovili, da je predaleč od roba in ne moremo vrteti ročaja, ker ta zadene v mizo. Ponovimo vajo.

Vrtalni stroj in ošpice

Svakinja pomaga – ona da bo vrtela, jaz naj dodajam skuhano papriko in paradižnik. Mož opleta okoli naju in se spomni, da bi lahko pasirko poganjali z vrtalnim strojem oziroma svedrom, ne pa z roko. Prinese orodje, najde pravi sveder, vključi in potem smo bili vsi, kot da smo dobili ošpice – seveda je skozi luknjice v nastavku pasirke tekočina veselo špricala naokoli ... Projekt elekričnega pogona propadel, nadaljevali smo ročno.

Tale pasirka je zgodba zase.

Tisti, ki tega kečapa še niso delali, so sverovali, naj vse lepo zmeljemo kar z mesorezniko. Seveda v tem primeru ostanejo olupki od paprike in paradižnika, pa koščice od paradižnika. Zato se masa tudi ne miksa z električnim mikserjem ali paličnim, ampak s to presneto pasirko, ki ma dva »izhoda«: enega za olupke in semenje od paradižnika, drugega za maso, ki se potem kuha in iz nje nasatne kečap. Seveda je potrebno ostanek – olupke in nekaj mesa paprike in paradižnika, ki se izloči z njimi, ponovno spasirati. Mi to ponovimo dva ali tri krat, in šele takrat gre iz pasirke gosta masa, ki prispeva svoje h kečapu.

No, malo soka teče tudi pri ročaju za vrtenje pasirke ...

 

pa tu in tam špricne kaj naokoli, vmes je treba z nožem postrgati in očistiti luknjice na nastavku, da lahko pasiramo naprej ...

Sproti praznimo posodo, v katero se steka tekoča masa in jo zlivamo v picapek.

Niti do roba ni pol, ko damo spasirano maso kuhat. Okoli dve uri traja, da toliko povre, da je kečap lepo gost. Vmes dodam sol in poper ter malo sladkorja, proti koncu kuhanja še sesekljan peteršilj in zeleno.

Ponovitev

Dva dni kasneje, ko sem si temeljito odpočila, mi pri čiščenju paradižnika in paprike ter rezanju pomaga mož. Naslednji dan hladno maso pasiram sama, lepo mi gre od rok. Dobro no, malo teče ob mizi, a na stol dam polivil in krpo in na to posod, da vse ne teče po tleh.

Nasatvek pasirke pokrijem s folijo da vse skupaj ne šprica po kuhinji, in slabe tričetrt ure je vse spasirano. Posodo spet nesem na teraso, kuham, mešam, dodajam začimbe, kličem vse po hiši naj pridejo poskusit in povedat, ali je treba še kaj dodati.

S plastičnim vrčkom nalivam kečap v steklenice.

 

Po vsej packariji žalostno gledam v nekaj stekleničk, skupaj je vsega za kake tri litre.

 

Res, zlata je vreden ta kečap, kot je svakinja rekla med vrtenjem ročke. In nekaj kozarcev vina je tudi steklo ob vsem tem.

Tako je torej potekalo prvo samostojno pripravljanje ozimnice v mojem niti ne tako kratkem življenu. Aja, stekleničko sem nesla mami. In ko sva se naslednji dan slišali po telefonu, mi je rekla, da mi mora priznati, da je učenec prekosil učitelja.

Nekaj paprik mi je še ostalo. Te dni jih bom spekla, vsaj upam, da mi uspelo, še preden propadejo.

Se namreč izogibam terase, na kateri so spravljene v kartonski škatli. Je še živ spomin na packarijo ...

 

Blogi istega avtorja

Mnenja o blogu

zeta  

kuha že od: 21.5.2009

Št. objav: 1353

Objavljeno 9.10.2012 ob 22:32

Se kar namatraš in posvinjaš po kuhinji, da prideš do končnega izdelka. Ampak, izgleda pa božansko, po barvi sodeč. In nedvomno je tudi izvrstnega okusa, sicer se, verjamem, ne bi spravljala tako zamudnemu delu.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15818

Objavljeno 10.10.2012 ob 9:35

Pri nas doma pravimo mezga pasiranemu in pokuhanemu paradižniku, brez dodanih začimb. Kečap je pa ta zadeva, ko se doda paprika in začimbe. Gostota enega ali drugega je pa odvisna od naših želja.

Jaz bom ta kečap prihodnjo sezono spet delala, mislim da mi bo to postala tradicija, podobno kot peka piškotov pred decembrskimi prazniki.

sneguljcica12  

kuha že od: 21.12.2008

Št. objav: 57

Objavljeno 11.10.2012 ob 9:03

Zelo vesel

vsaka čast...lepo napisano in opisano, pa še na zelo komičen način

Moycaa  

kuha že od: 11.9.2004

Št. objav: 738

Objavljeno 12.10.2012 ob 9:27

Zelo vesel

Mamamia, kot si lepo napisala, mami se ne ugovarja - mama ima vedno prav!

menola  

kuha že od: 30.8.2010

Št. objav: 126

Objavljeno 14.10.2012 ob 16:57

Zelo vesel

Super si to opisala in izvedla.

Imam pa tudi jaz pomisleke glede imenovanja - glavna lastnost kečapa je namreč sladkost in v tistih industrijskih ni dodane paprike ampak le začimbe, kis - tak mi ni všeč.

tega tvojega bi pa tudi jaz uporabljala.

babka1951  

kuha že od: 22.8.2012

Št. objav: 6950

Objavljeno 16.10.2012 ob 19:57

Lepo sem se nasmejala ob tem tvojem šaljivem opisu in vse čestitke za mukotrpno delo, končni izdelek je pa tudi uspeh, lep pozdrav

kvačkarica  

kuha že od: 30.6.2012

Št. objav: 537

Objavljeno 7.11.2012 ob 16:50

Ja ketčap, tudi jaz imam svojo zgodbo, ampak čisto drugo, kot ti. Jaz sem z ketčapom barvala stene.Kako, lepo! Mož je kakšem teden pred tem dogodkom lepo prebarval hodnik. Ko sem prilomastila domov iz službe z polnim naročjem nakupa iz Hoferje je seveda bil ketčap zraven. Kot zakleto mi zleti iz naročja, steklenica razleti,špricne......ojoj, zdaj bo pa veselo.Kot, da vržeš iz zraka, v višini 2m,vse rdečo.Pa sva mela tihi teden ;slika je, tona ni;. No na srečo ima vse rok trajanje, tudi tihi teden se enkrat konča, in sedaj mu pač svetujem naj uporablja bolj rdeče barve. Ketčap pa po novem nosi on.

rozmanmilica  

kuha že od: 31.1.2012

Št. objav: 7

Objavljeno 13.1.2013 ob 19:15

Pošteno sem se nasmejala tako do potankosti opisanem dogajanju pri pripravi tega kečapa. Na povem kaj sem si rekla. Rada bi bila muha in bi bila takrat tam nekje v bližini, da bi videla te ošpice.

Hvala za tako duhovit opis dogajanja v kuhinji in terasi.

L.P.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15818

Objavljeno 13.1.2013 ob 20:31

Ja, bi se splačalo bit muha ... tisti del z vrtalnim strojem na pasiriki, to je bilo res nepozabno, pa ošpice kot posledica, itak.

katrin11  

kuha že od: 3.1.2010

Št. objav: 2340

Objavljeno 18.1.2013 ob 3:58

Dobro napisana in poslikana zgodba, polepšala mi je dan!

Podobno izkušnjo s pacarijo sem imela jaz z rdečo peso. Od takrat naprej soalto iz rdeče pese samo še kupujem!

regina  

kuha že od: 17.9.2007

Št. objav: 724

Objavljeno 2.5.2013 ob 22:31

Šele danes brala tale blog. Sem se tudi jaz nasmejala. Poznam delo s tako pasirko, ker jo imam tudi jaz. Za letošnjo pripravo ozimnice bom pa šla kar k "ribnčanu" kupit tako navadno pasirko, ki so jih včasih imele naše babice. Bo hitreje gotovo in bolj enostavno...

bionda  

kuha že od: 30.11.2004

Št. objav: 131

Objavljeno 21.12.2013 ob 21:07

Ni je cez ta zelezne naprave za salso. Lupki na eno stran, polpa pa na drugo. Sprica pa spoh ne, saj nalozim nekaj zajemalk in ko patent obraca, ne uspe spricat cez tekocino. Pa se za marmelado je zadeva uporabna.ö

yulchi  

kuha že od: 16.8.2007

Št. objav: 630

Objavljeno 2.9.2015 ob 19:27

Vesel

Danes sem skuhala en velik lonec paradižnika, pa sem namesto mezge dobila gosto omako, ki izgleda kot kečap. Seveda samo dva litra... Pa dobim voljo do priprave kečapa, ki bo mimogrede ta vikend in sem prišla pogledat, če je tu kak fajn recept. No, sem se nasmejala ob tej zgodbi s slikami! In naj samo še dodam, da mi že leta in leta prakticiramo vrtenje pasirke z bormašino, seveda zunaj hiše in s folijo čez luknjice, da preprečimo špricanje.

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
malo za hecsijasaja
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti