Večerja za šest - drugi del

Slastno Mamamia, čim prej v drugi krog. Nestrpno čakam :)

O, Mamamia, ti pa znaš človeku lušte naredit že v začetku tedna, ko smo še siti vsega nedeljskega. Tudi jaz čakam naslednji krog.

Bravooooo, cestitke!

To pogresam in sem vsa presrecna, ko lahko uzivam ob branju in slikicah t.i. Perfektes dinner od mamamie.

Supercaaaa.

Hvala mamamia, da to delis z nami.

Zdaj bomo še knjigo izdale. z recepti in izborom fotogtafoj ...Je nekaj dela s tem , a trud bo polačana

Jaša, jaz bi dodala še promi - das perfekte promi dinner. Wer ist der profi? Naša mamamia.

Johanna, pa veš da je zaradi te nemške oddaje nastalo to druženje? Moja svakinja je prišla na idejo, da če se lahko "promi" dobivajo, zakaj se ne bi še me? In smo začele druženje. Vmes je ena članica odnehala, ni razpoložena za kuhanje oziroma ji zmanjkuje časa zaradi obveznosti, ena, ki je bila prvič zraven, je prav tako odnehala, ker pravi da se ji res ne ljubi kuhat in k sebi povabit, tako da se je potem ekipa "v hodu" dokončno oblikovala.

In nam je res lepo, ko se tako občasno dobimo in družimo. Zdaj smo se dogovorile za skupno srečanje, da bomo vse skupaj kuhale in ne bo večer le na bremenih gostiteljice.

Me veseli, da so vam taki blogi všeč.

Taki blogi so najlepši in najbolj zanimivi. Že težko čakam nadaljevanja, če bo še knjiga, bom pa še bolj nestrpna.

Mi smo pa zadnje leto obudili navado iz študentskih let in sicer princip VNSP (vsak nekaj skuha in prinese).

Je sicer daleč od prefinjenosti avtorski obedov, kot jih lahko prebiramo in si nekaj ocvirkov celo ogledamo v blogih, ampak namen - druženje in zabava ob zanimivi hrani pa dolgotrajno planiranje, seveda tudi ob obloženi mizi- je pa dosežen.

Smo sicer že nekajkrat poskusili(le) tudi s skupnim kuhanjem, pa ne vem, ali so naše kuhinje premajhne ali naši egi preveliki, skratka, nam se, razen v visokem poletju, ko se peče na prostem pod peko ali na žaru bolj obnese VNSP.

Johanna zadela si v crno, tocno in doticno kar si napisala, sem zelela s tem povedat.

Hvala tebi in mamamia, ki je res nas promi.

Komaj cakam nadaljevanje....

Lp

Tako je, draga jaša, mamamija-prominenta kulinarike. Takšna občasna druženja so mi všeč. In tale blog, mamamie, bo mogoče navdihnil še koga, da bo organiziral podobno kulinarično druženje, čeprav sem prepričana, da zna bit stresno za gostitelja večera, ki že dneve prej načrtuje jedilnik. Takrat pa si rečemo:motor v srcu, hitrost v glavi, adrenalin v krvi...Ja, draga nola, to, o dolgotrajnem planiranju, pa mi je še kako poznano... pa egoti... si me nasmejala. Sicer pa, draga nola. kaj hočeš lepšega, od druženja na prostem, vonj po morju, obkrožena z oljkami, borovci, hortenzijami, mačkoni...Ko pa zapiha burja, pa zakurit v "šporhert". P.S. mamamia, nič bat, kupci za knjigo, že čakamo v vrsti.

Z veseljem prebiram tele zapise, pa malo sem fouš, ker vam uspeva.

Namreč, pred mnogimi leti smo tudi me imele idejo o takih ženskih druženjih, pa se žal ni obneslo. Zaradi rahlo čudaškega soproga ene izmed naše " bande", ki se mu je zdelo neprimerno, da se ženske same klatijo naokoli, kot je dejal. Ostalo je pri dveh enodnevnih izletih, ki se jih še po toliko letih zelo rade spominjamo. In pravimo, da moramo ponoviti, pa... nič.

Mamamia, ali mi lahko prosim sfehtaš recept za torto z borovničevim nadevom, kar ne morem se je nagledati.

Čeprav se tudi ostalim jedem ne bi odrekla... Čestitke!

Mamamia me se trudimo že od začetka tega leta, da bi se takole družile, ob jedači, vsakič pri eni doma, pa nam še ni uspelo. Blog je izvrsten, odlične slike, čudovito branje!

Ker pa vidim, da so se tukaj začele zbirati ideje za ženska druženja, naj bo tu zapisana še naša. Pred dobrim mesecem smo se vrnile iz Maroka. Tri punce smo imele odprt bančni račun osem let. Vsak mesec smo dajale na stran 20 evorv in se je nabralo kr precej denarja. Prva destinacija nam je bila Kuba, pa ni uspelo, ker nismo uspele uskaldit dopustov in razpisanih terminov za to državo. Zato smo se odločile za Maroko. Denarja nam je še nekaj ostalo, tako da razmišljamo še o krajšem izletu na Irsko, drugo leto seveda. Ali pa bomo kar vezale denar in bomo čez par let spet ubrale daljšo pot.

Hvala bogu imamo normalne soproge, ki se jim ne zdi čudno, da ženske same klatijo po svetu. In to za celih 9 dni. Smo se pa naposlušale najrazličnejših komentarjev, ja. Tako na samem potovanju od sopotnikov kot tudi od domačih. Ampak nič ne de, živanih duš pač ne moreš privezat doma :D

Pravzaprav res, kako malo je včasih potrebno, da si popestrimo vsakdan. Ampak ve, Vilma, ste naredile še korak naprej. Me še nismo tako daleč, dogovarjamo se sicer za eno pot, kulinarično obarvano, za kake tri dni, a tudi v tej naši družbi ene niso vajene toliko časa biti same zdoma.

Tako da se bom na pot verjetno odpravila s katero drugo, sicer manjšo družbo, morda greva samo dve. Je mož verigo podaljšal, tako da iz kuhinje še kam ven pridem, hehe ...

@lucka52, pošljem recept, samo da mi ga gostiteljica prepošlje.

Vilma, genialno!

Mislim, da bi Vilmina in moja družba lahko kakšno skupno rekle?

MAMAMIA,

imaš ZS:)

Vilma, mi smo tudi pred leti (še v časih pred evri) takole nalagale svoje skromne šolde - v poštno hranilnico, ker je bila ena od nas tam v službi. Pa ne boš verjela, ampak prav v Maroko smo se odpravile, tri stare koklje 50+ pa še enega zamejca iz Trsta smo vzele s seboj.

Eno od boljših potovanj, za dva tedna smo šli, v Casablanci smo si takoj najeli avtomobil in prekrižarili deželo naše hipijevske preteklosti. Pa zamejc je prišel prav - kljub naši frankofonski izobrazbi se je za vse še najbolje zmenil v svojem tržaškem narečju.

Semena granatnega jabolka je namakala čez noč, toliko, da so bila komaj pokrita, potem je penino dolila tik preden smo nazdravile.

Tudi jaz kongratuliram, vse je videti 1a(.com). Nekaj me vseen zanima: a res kakšna ženska tolk poje ( bolj ste mi podobne sestradanom knapu iz petdesetih let, ko še v rudnikih ni bilo tolk mašinerije in se vse delalo ročno ).

Pa še nekaj: a pomislite kaj na bližajočo se revolucijo in lačne množice na cesti, kako bi reagirale na tak blog?

Glej, ežoj, štiri do pet jedi za večurno druženje - saj nismo jedle vsega naenkrat. Vsake nekaj tednov si pa lahko privoščimo, kaj? Blog je opis naših štirih druženj v nekaj mesecih.

Tvoj zadnji stavek je pa malo mimo. Sama imam dovolj socialnega čuta, vendar ne pričakuje od mene, da si ne bom kupila novih čevljev, ker revščina vlada vseposvsod naokoli in si jih kdo druge ne more. Ali da se bom odrekla čemu drugemu, kar sem sama pošteno zaslužila?

Čestitke!

Sem 2x prebrala in podrobno pregledala slikice,kar predstavlam si kako katera zgleda,pa, čeprav se vidi samo roka,tak občutek sem dobila,da bi vas kar prepoznala,če bi vas kje srečala .Skratka lepo,jaz bi še prosim-repete.

Pri nas se z brati in sestro zmenimo,kadar je kakšno družinsko praznovanje,pa nekdo prinese meso,drugi priloge in solate,tretji sladice,pa spet četrti pijačo,juha se pa skuha pri tistem ,kjer imamo žurko.

No nekaj je,ni pa tako spedenano kot pri tebi mamamia.