Brez zamere, morda si mlada kuharica, a to je zgrešen način priprave rižote. Pod prvo, riž za rižoto se nikdar, ampak res nikdar ne izpira pod vodo. Ker z izpiranjem odstranimo škrob, ki prispeva k temu, da je rižota kremasta (ne spacana in lepljiva, takšna postane, če riž prekuhamo). Kremasta mora biti, takšne strukture, da se po krožniku skorajda malce razleze. Ker to je značilnost rižote - kremoznost. In predvsem se rižota kuha s postopnim zalivanjem. Torej se naenkrat doda toliko tekočine, da je riž dobro pokrit, in ko ta tekočina povre, se doda nova. In vmes se riž s sestavinami previdno, rahlo večkrat premeša. Nikakor pa se rižota s tekočino ne zalije naenkrat (to je potem že pilav, tak riž se pripravlja z enkratnim zalivanjem). In na ta način je tudi večja verjetnost, da se riž razkuha, če dodamo preveč tekočine. In gre jed rakom žvižgat.
Ne vem sicer, kaj sojino mleko išče v rižoti, ampak ok, stvar okusa.
Pa še to - izpira se samo dolgozrnati riž (basmati, jasmin in druge podobne sorte), ker tadva
nista namenjen za rižote. In mora zato škrob proč, da med kuhanjem ali pečenjem riž ostane puhast in rahel, da je vsako zrno zase, da se torej ne lepi. Vsak riž ima pač svoj namen in parboiled riž ali dolgozrnati na primer nista za dobre, okusne, slastne rižote. Za te so srednje in okroglzrnati riži, najbolj znan je arborio.
