Tu mi pa ni jasno, čemu služi pecilni prašek, glede na to, da peciva ne pečemo.


58.805 ogledov
2/5
5
(2)
250 g sladkorja v prahu
1/4 žličke pecilnega praška
4 dl sladke smetane
315 g kokosove moke
2 - 3 kapljice rožnatega prehranskega barvila
maslo in peki papir za pekač
1. Najprej z maslom namažemo model (20 x 20) in ga obložimo s peki papirjem.
2. V skledo presejemo sladkor v prahu in pecilni prašek. Naredimo luknjo in vanjo nalijemo sladko smetano. S kuhalnico vmešamo najprej polovico, nato pa še drugo polovico kokosove moke. Maso razdelimo na dva dela in enega pobarvamo z rožnatim barvilom. Z rokami dobro pregnetemo pobarvano mešanico.
3. Najprej položimo v model rožnato mešanico, katero dobro pritisnemo in zgladimo. Nato jo pokrijemo z belo mešanico in spet s prsti pritisnemo navzdol. Zmes postavimo v hladilnik za 1 - 2 uri , da se strdi. Kasneje maso vzamemo iz modela, odstranimo papir in narežemo na kocke.
Če kocke hranimo v nepredušni posodi in jih zatem položimo na hladno, lahko tako zdržijo do tri tedne.
Pecilni prašek reagira (rahlja) pravzaprav takoj, ko pride v stik s tekočino (v tem primeru smetana)!
Zato je potrebna tudi pozornost, da po dodajanju pecilnega praška, kateregakoli testa ne mešamo več predolgo, saj povzroči, da npr. biskvit v pečici najprej močno naraste, potem pa upade (no, to je poleg temperature, načina mešanja, namaščenosti modelov.....eden od vzrokov).
Mamamia, recept je prepisan iz knjižice Pečemo za praznike 1, založba Modita iz Kranja. Isto velja za recept Grški piškoti z mandlji in če se ne motim, ga je prepisala ista avtorica; pa najbrž bi se še kaj našlo.
Zakaj vse to pišem, čeprav me boste nekatere popljuvale. Mislim, da so pogosto recepti kar prepisani, ne da bi bili prej preizkušeni, zato mislim, da bi bilo pošteno, da bi avtorica navedla vir recepta.
Mimogrede, v zgoraj navedeni knjižici so tudi fotografije, tako da lahko vidite, kako pecivo izgleda.
Tako kot si rekla, Andrejka, samo jaz se nisem spomnila imena knjižice, jo pa imam doma.
Po moje sicer ni nič narobe, če je recept od nekod prepisan, ampak meni se zdi korektno, če ga kdo res dobesedno prepiše, da to tudi pove oziroma zapiše v opombe. Tudi jaz sem pri saherci, ki sem jo poslala v bazo, povedala, od kod je prepisan, zraven sem pa priložila sličico, saj sem torto tudi v resnici naredila. Je pa res, da sem včasih v dvomih, ali naj imam recept za svoj v tistih primerih, ko v kakšni reviji ali knjigi dobim zgolj osnovno idejo, potem pa jo izpeljem nekako po svoje?
Sem pa pri isti avtorici tudi sama že večkrat podvomila, da so recepti od nekod kar prepisani. Ker so brez fotografije, se poraja dvom, ali niso res samo prepisani, brez da so preizkušeni. Meni bi se tako početje zdelo najbolj sporno, ker po tej logiki bi lahko nekatere članice bazo dobesedno zasule...Če pa recept od nekod povzamemo in po njem tudi nekaj naredimo in pošljemo zraven še fotko, potem je to, vsaj zame, že nekaj drugega.
AMpak, tale debata zna biti brez konca in kraja, to smo že enkrat dali skozi. Ampak zunaj je pretoplo, vremem vpliva name in zopet sem stegnila jezik...Amen. Mamamia
Ko ste že pri fotkah sem že nekajkrat pod recept napisala, da žal nimam takega fotoaparata, da bi lahko poslala tudi sliko. In to velja tudi tokrat.
Kar se pa prepisovanja tiče; koliko receptov je prepisanih iz nevem katerih revi vse, ki so dostopne prav vsem po celi Sloveniji- a Gorenjski glas katere priloga je bila ta knjižica je pa dostopna samo bralcem iz Gorenjske in ne tudi ostalim Slovencem.
Če pa vam ni kaj prav se ne bom več javljala na portal!!!
LP.Ursula.S