Zakaj se reče temu "dvopek"?


podobno, a ne enako receptom, kako porabiti beljake
14.324 ogledov
2/5
5
(1)
7 beljakov
20 dag sladkorja v prahu
15 dag moke
1/2 pecilnega praška
1 vanilijev sladkor
7 dag mletih orehov ali lešnikov
13 dag stopljenega masla
2 žlici čokolade v prahu
Iz beljakov stepemo trd sneg. Pecilni prašek presejemo z moko, dodamo vse ostale suhe sestavine in jih na rahlo vmešamo v beljake. Stopljeno, hladno maslo vmešamo na koncu.
Pekač obložimo s peki papirjem in pečemo v ogreti pečici na 180 stopinjah približno 25-30 minut .
Po želji lahko ohlajeno pecivo potresemo s sladkorjem v prahu.
Za to maso je primeren škatlasti model 30 x 10 cm.
Tudi zame je "dvopek" hrvaški (in morda starojugoslovanski) izraz za prepečenec. Po istovrstnem receptu - beljaki, sladkor, moka, stopljeno maslo, z rozinami in sesekljanimi orehi - ali pa tudi brez njih - (in seveda BREZ pecilnega praška) - je pekla že moja babica (roj. 1892), kadar so jih od krofov ali potic ostali beljaki. Pečeni kolač je potem narezala na tanke rezine, jih naložila na "pleh" (= plitev pekač) in posušila v vroči pečici. Tako je nastal pravi prepečenec (= dvakrat pečen, dvopek, "bis-cuit", "bis-cocho", "Zwie-back" - etimološko v vseh jezikih pomeni isto, čeprav so se izrazi začeli uporabljati za različne stvari). Potem je krhke rezine potresla s sladkorjem v prahu in shranila v pločevinasti škatli. Za svojo mamo sem morala vedno delati takega, ker ga je poznala iz otroštva. Nam pa je bil bolj všeč kot mehek kolač in še vedno ga rada pečem in vzamem s seboj na potovanja, ker ni presladek in se v aluminijasti foliji obdrži tudi cel teden.
Sicer pa izraz "komis" za tako pecivo poznam iz srbskih receptov, škofov kruh pa je bil pri nas iz celih jajc in ne le iz beljakov.