2/5
5
(1)
približno 1/2 kg bučnega pireja
moka po potrebi
1 jajce
sol
muškatni orešček
maslo
žajbelj
parmezan
Rumeno jedilno bučo olupimo, očistimo semen, narežemo na manjše kose in skuhamo. Lahko v sopari, pečici ali v ekonom loncu. Dobro odcedimo in pretlačimo. Ohlajeni masi dodamo jajce, sol in malo naribanega muškatnega oreščka. Po žlicah dodajamo navadno belo moko in mešamo, dokler ne dobimo srednje gosto zmes. Tu je nemogoče določiti količino moke, ker je odvisno od vrste buče in seveda tudi moke (če nismo vajeni, je bolje narediti poskus, da niso preveč vodeni ali pa pretrdi, mokasti).
S pomočjo dveh žlic oblikujemo žličnike in jih pomakamo v vrelo slano vodo. Ko splavajo na vrh, so kuhani. Poberemo jih s penovko in damo na ogret krožnik.
Zabelimo s stopljenim maslom, ki smo mu dodali list ali dva žajblja.
Pred serviranjem potresemo s parmezanom, še boljše pa s prekajeno skuto (ricotta affumicata).
Iz ene buče dobimo precej več kot pol kg pireja. Ostanek uporabimo za sladice, juho, piškote. Lahko seveda tudi zamrznemo.Če se nabere malo vode, jo odlijemo in pire kasneje uporabimo kot svež.
Jaz žličnikov še nisem delala, sem pa bučne njoke. Ko sem ji prvič sem bučo spekla in meso zmiksala. Drugič pa skuhala. Končna razlika je bila, da sem morala pri kuhani dodati več moke ( pride dosti bolj mokra, kot pri pečeni) in tudi barva njokov ni bila tako intezivna, kot pri uporabi pečene buče. Sama sem dodala še malo skute.
