Tri ure???
Pizzaiola po moje
zelo dobri mehki zrezki
6goth6 
8.277 ogledov
8.277 ogledov-
Zahtevnost
- 3 ure
-
Oceni
Oglas
Sestavine
4 goveji zrezki
žlička sesekljanega peteršilja
žlička sesekljanega česna
žlička paradižnikove mezge
1 dl vode ali jušne osnove
olje
sol
Postopek
Zrezke solimo in malo popramo. V kozico damo olje, na mrzlega stresemo peteršilj in česen, čez damo zrezke in prižgemo štedilnik.
Pečemo 10 minut . Obrnemo, po vsakem zrezku razmažemo malo mezge. Pustimo dušiti, dokler se ne začnejo delati mehurčki. Obrnemo, zalijemo z 1 dl vode ali jušne osnove in pustimo dušiti še 3 ure .
📖 Slovarček kulinaričnih izrazov
Vam pri postopku kaj ni jasno? Vprašajte Luno
Opombe
Zrezki so na koncu tako mehki, da razpadajo pod vilicami.
Vprašajte Luno o tem receptu
Vprašali ste:
Luna je umetna inteligenca in se lahko zmoti. Pogoji uporabe · Zasebnost
Luna je umetna inteligenca in se lahko zmoti. Njeni odgovori niso strokovni nasvet, zato se nanje ne zanašajte, kadar gre za zdravje ali varnost hrane (na primer bolezni, diete, alergije, nabrane gobe, shranjevanje in pogrevanje hrane). V vprašanja ne vpisujte osebnih podatkov. Pogoji uporabe · Zasebnost
Oglas
Predlogi za vino
Zraven priporočamo
Oglas
Mnenja o receptu
član od 201150 sporočil
Goveje zrezke tudi jaz dušim cca 3 ure, dodati pa je potrbno malo več tekočine ne smo en dcl. Na koncu so res mehki da razpadajo pod vilicami.
Mene je zmedlo ime tega recepta, najprej sm pomislila na pico. Mi rečemo pizzajolo človeku ki peče pice. Ne vem kaj ma skupnega z zrezki?
član od 20104607 sporočil
Pizzaiola ni ženska, ki peče pizze:)), pač pa način priprave mesa (http://www.buttalapasta.it/articolo/ricetta-carne-alla-p)
ali testenin (http://blog.giallozafferano.it/cucinamartina/pasta-alla-pizz)
ali....
Ima pa zgornji recept v imenu dodano "po moje", hvala bogu.
član od 20063112 sporočil
Miš ima čisto prav, saj bi verjetno debelo gledali, če bi nam postrv po mlinarsko na krožnik zabrisala mlinarca v pomokanem firtohu.
In samo zelo pogumni bi si upali v domači piceriji naročati putanesko, verjetno bi jo Portorožani jedli na Jesenicah, kjer jih nobeden ne pozna in obratno.
Za karbonaro pa jih kar vidim nekaj ki bi se z menažko in razsvetljenim umom znali podati v bližnji bošk.
Malo me skrbijo jedi, ki jih v restavracijah ponujajo s pridevniki kot so kraljevski, ribiški. Enkrat sem na jedilniku zasledila lista na bankirski način, pa sem bila hudo razočarana (pričakovala sem, če že ne da bo nadevan z dolarskimi bankovci vsaj kakšen biser v gobčku). Dobila sem čisto navadno švojo, ka u Splitu.
Pa me ni izučilo in nisem niti na stara leta postala kaj bolj previdna in še vedno v gostilnah naročam neumnosti in v kuhinji testiram popolnoma prismojene recepte.
Meni znese. Pa vam?
