Kristalizacija medu je odvisna razmerja med sladkorji (glukoza, fruktoza) v medu, od temperature, od delcev v medu (npr. cvetni prah itd.). Naravni med kristalizira, res pa da ne vsaka vrsta enako hitro. Kostanjev na primer hitreje kot cvetlični. Segrevanje medu nad 40 st. C ni priporočljivo, ker se s tem uničujejo naravne zdravilne lastnosti medu (previsoka temperatura povzroča razne kemične spremembe, razgradnjo encimov, vitaminov itd.).
Glede domačega medu in raznih teorij zarote malih čebelarjev pa menim, da lahko slovenski potrošnik začne na ponudbo na trgu gledati odgovorno - za moje pojme je certifikat Slovenske čebelarske zveze dovoljšen dokaz kakovosti medu. Tak med z veseljem konzumiram. Prav tako z veseljem konzumiram med prijatelja Zvoneta, ker mu zaupam, da ne bi riskiral s kemijo v tolikšni meri, da bi sebe samega strupil. Med na trgovskih policah je resda cenejši. Ampak mene nizka cena pač ne prepriča v kakovost. Jaz pri hrani ne šparam, zato tudi med kupujem kakovosten, ne poceni.
Lidki, ki navaja, da ima otrok alergijo bi pa rad dal v premislek nekaj, kar sem prebral pred dnevi. Dr. Peter Kapš piše, da se alergija na cvetni prah lahko zdravi s - cvetnim prahom! Paradoks, ki pa ima že praktične rezultate. Nekateri zdravniki so namreč pri pacientih dosegli zvišanje tolerance na alergene s tem, da so jim skozi daljše obdobje predpisali nizke dnevne odmerke cvetnega prahu. Pri tem je pomembno, da je cvetni prah iz okolja, kjer pacient sicer živi (da se zviša toleranca na pelod tistih rastlin, na katere je pacient dejansko alergičen). Seveda pa se je treba posvetovati z zdravnikom in skupaj preceniti za kako hudo motnjo gre in ali je vredno in varno poizkusiti.
kallistos