Kam na dopust?

kara  

član od: 26.11.2005

sporočila: 725

17. jul 2013 8:13

Mamamia otroka sta pravzaprav najstnika in glede tega, da jih ne moreš zlepa nahraniti ni drugih težav glede potovanja. Bolj bodo  morda na preizkušnji " moje stare kosti".

Saj jaz tudi tako mislim, treba pa bo še prepričati ostale, čeprav pa sem prepričana, da nam bo kmalu jasno, da tako ne bo šlo. Bomo pač skrajšali načrte. Po zadnjih dogovarjanjih naj bi se usmerili bolj proti Avstriji in Švici, potem pa bomo videli. 

kara

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

17. jul 2013 10:10

kara je napisal/a:

Saj jaz tudi tako mislim, treba pa bo še prepričati ostale, čeprav pa sem prepričana, da nam bo kmalu jasno, da tako ne bo šlo. Bomo pač skrajšali načrte. Po zadnjih dogovarjanjih naj bi se usmerili bolj proti Avstriji in Švici, potem pa bomo videli. 

kara

 

Draga moja, so trenutki, ko dekle odneha. Včasih si moramo punce malo povedati, da čeprav je nedvoumno jasno, da me po definiciji vemo, kaj je najboljše za to, da familijarna skupnost funkcioniras  čim manj stresa, da je treba dati take porive na off.  Si ti prav tako kot vsi ostali zaslužiš dopust in lepo se pripravi na dopust in razmišljaj, kako bo tebi udobno in kako si boš na tem potovanju zagotovila prostor, ki ti pripada in to je pa queen of the family.  Škoda energije za prepričevanje, namesto tega samo vsak trenutek ohrani držo kraljice in boš tudi dobila kraljevski tretma.  Ta kraljičina drža bo seveda na preizkušnji v trenuktu, ko bosta najstnika začela spuščati najstniške pripombe in ko bosta najstnika tekla do tuša in se bo od tebe pričakovala, da boš šla ti ta zadnja do toaleta in da bo prej vse pospravljeno in očiščeno in da bo hrana na mizi takoj, ko se bo motor od camperja ustavil....ampak, ne popuščaj.  Tudi bo kraljičina drža na preizkušnji, ko bo šofer bentil in kar je še tega, ampak ti ne popuščaj in ne padi na finto, da bi rekla "saj sem rekla, pa me niste poslušali", temveč lepo počakaj, da bodo reli, "joj, prav si imela". Bo takrat bolj pasalo in takrat boš pa res imela dopust.

Vendelina jr.

kara  

član od: 26.11.2005

sporočila: 725

17. jul 2013 11:03

Joj Vendelina tole bo pa ta pravo. Sem že včeraj povedala, da bomo jedli, kar bomo skuhali oz. bodo.  Ker jaz sem samo član odprave, ki jo načrtujejo drugi, pa naj bodo šefi še v kuhinji.

Pravkar sem si prinesla literarno podlago za uživancijo iz knjižnice, moram si kupiti še udobno obuvalo, ležalnik tudi že čaka. Drugi pa kar naj študirajo zemljevide, pa ostale pripomočke. So tako pametni, da se ne rinem zraven.

kara

KARMINA  

član od: 17.11.2003

sporočila: 755

17. jul 2013 23:45

Kara, mi smo lani šli (trije) z manjšim avtodomov (van oz. narejen iz kombija) preko bivše Juge do Albanije in potem še naprej v Grčijo (Meteore), nazaj v Makedonijo in potem domov. Moram rečt, da je vse štimalo. Nikjer se nismo počutili ogroženo, na jugu Albanije smo spali v odprtem avtu, ker je bilo tako vroče. Res pa je, da denarja in dokumentov nismo nikoli puščali v avtu, tudi na plažo smo nosili zraven in vedno je bil nekdo pri nahrbtniku.

Moraš vedet tudi to, da potovanje z avtodomom ni klasičen dopust. Tukaj gre bolj za to, da čim več vidiš. No mi smo od 18 dni preživeli cca 8 dni na morju ostalo pa smo potovali. 

Glede na to, da ste namenjeni proti Avstriji in Švici mislim, da se nimaš ničesar bat. Pri nas so bile npr. v Albaniji problem zelo slabe ceste, posledica je bila nizka potovalna hitrost. Ampak ravno zaradi tega je nastalo na stotine zanimivih fotk. 

Če imaš še kako vprašanje povej!

 

K

kozamurnik

sporočila: 2311

18. jul 2013 9:48

Evo, taka Vendelina jr.  mi je všeč!

Da k vsemu, kar zna povedati, in tega je veliko, prilepi kakega  , namesto da  se  jezi nad lenobo, IQ in še čem nekaterih članov.

Rezultat je isti, ker sitnobam in lenim pač  ni pomoči, ostali pa veliko raje prebiramo take poste. No, vsaj jaz.

murnik

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

18. jul 2013 10:55

kara je napisal/a:

Moj dopust je letos postavljen na glavo, Vsaj zame to ne bo dopust, ker sem popustila pritiskom večjega dela družine in  se jim bom  pridružila v avtodomu. Sem izuraziti " anticiganski" tip, to pomeni, da ne potujem rada, še manj pa mi dišijo kampi ipd. Poleg vsega je to očitno tudi najbolj ogrožujoč način potovanja, saj ob vsakih navodilih lepo piše še, kaj narediti, ko si oropan... 

Ni mi jasno, kaj je lepega kljub čudovitim krajem, ki si jih bomo baje ogledali, ob tem, da vsak dan trepetaš pred vlomilci, ponoči, pa celo lahko pričakuješ, da te bodo uspavali s plinom, potem pa lop po tebi.

Kakšna vaša izkušnja bi me morda ohrabrila. Kaj pravite na takšen dopust?



kara

Draga Kara, so ti že punce pred mano napisale dosti - predvsem o tem, da začni razmišljati o tej zadevi kot o dopustu in ne o nočni mori

Sama ti lahko iz prve roke povem, da sem zapečkarica in to velika Kar se poletnega oddiha tiče, je to pomenilo 4 tedne taborjenja v kakem majhnem južnodalmatinskem kampu, z morjem "pred nosom" in tako, da se nam ja ni bilo treba nikamor premakniti. Morje, viseče mreže, knjige, galebi, ribe in vino - ja, čisto po tvojem okusu (razen kampa). In to odkar sta otroka rojena.

Potem pa smo se pred 7 leti odločili za spremembo in to za potovanje z osebnim avtom in šotorom na Peloponez. Prihrankov je bilo planiranih za 4 tedne dopusta, zaradi manjšega nesporazuma pa smo po spletu naključij kupili na določene dneve vezano povratno karto za trajekt, ki je veljala 6 tednov (datuma pa brez velikih stroškov ne bi mogli kasneje spreminjat). Pa smo šli! Tokrat z popolnoma "očiščenimi" glavami, brez ustaljenih misli o tem, kako dobiti čimbolj miren košček v nekem kampu za 4 tedensko "zapečkarstvo"

Potovali smo iz kraja v kraj, spali malo v kampih, malo kar tako na prostem (pač šotor ob avtu), otroka, takrat stara 8 in 10 let sta uživala enako kot midva.

Uživali smo predvsem zato, ker smo imeli (kljub precej skromnemu budžetu, ki se je seveda iz planiranih 4 moral "nategniti" na 6 tednov) dovolj časa. In ker smo si sicer nek okvirni plan potovanja dovolili sproti spreminjati, če nam je tako prijalo! Potovanje ni bilo samo vožnja od točke do točke, hiter ogled "tistega kar je treba videti" in mrzlično odštevanje, kaj smo izpolnili za tisti dan, pa sekiranje, če se je načrt zaradi kakšne cestne prigode ali pa preprosto ležernosti obrnil preprosto v drugo smer.

Naše potovanje so res bili neskončni kilometri po vijugastih cestah med posameznimi kraji, sem ter tja, bilo pa je tudi ure in ure pogovorov, navduševanja nad lokalno hrano in vsak dan novimi kraji.

Kljub temu, da se tip, ki rada postavim stvari na svoje mesto, mi tistikrat sploh ni bil noben problem vsak večer raztegnit šotora, pripraviti "poljske kuhinje", da smo si skuhali večerjo in zjutraj vsega skupaj spet pospraviti in na pot - ali pa tudi ne, če se nam je kje res dopadlo, smo pač ostali še kak dan. Na ta način nismo bili ne preutrujeni, ne živčni, ker "nam bo zmanjkalo časa za vse".

Ja, res je, govorim o šestih tednih, pa vendar smo srečevali tudi z ljudmi, ki so prišli z agencijami in si vse peloponeške "obvezne" znamenitosti in še Atene za povrh ogledali v sedmih dneh. Razen sedenja dolge ure v avtobusih in fotografiranja "obveznih" templjev verjetno niso imeli kaj dosti od potovanja.

Na enak način smo se pred tremi leti za tri tedne odpravili na pohajkovanje po Siciliji in samo za pot "do dol" porabili tri dni - ja, ker je bila že naša pot v bistvu cilj :) Smo se vmes ustavljali, prespali, se kopali in nihče ni bil že prvi dan na smrt izmozgan od 1000 km vožnje "do cilja". Pa smo srečevali tudi take, o ja, ki so si zadali da vozijo magari 16 ur "durhmarš" z menjavo voznika, samo da pridejo "čimprej dol". Zmatrane, sitne in že na začetku počitnic izmozgane ljudi

In to je tisto, kar te lahko skrbi. Da zaradi prenapornega urnika v družini pride do nezadovoljstva, sitnobe, zaradi utrujenosti smo napeti itd. In potem gre vse samo še navzdol ... preutrujenega človeka pa, dobro veš, moti vse - še WC papir je narobe barve na koncu
Glede na to, da greste z avtodomom po svetu očitno prvič v življenju, vzami že to kot izziv in to v pozitivni smeri! Pa tudi če se boste 10 dni vozili samo od avstrijskih slanih jezerih in vsako noč prespali pod drugim drevesom. To je čar avtodomarstva, pa to, da si dejansko samozadosten, saj ti avtodom nudi hkrati vse udobje (od WC, kuhinje, postelj), hkrati pa še dejansko lahko ustaviš v največji "džungli", sam pod zvezdami.

Veš koliko ljudi poznam, ki po dolgočetnem oklevanju le najdejo pogum in se odpravijo prvič kampirat ali z avtodomom - in pridejo domov popolnoma navdušeni.
Sploh kakšne zelo redoljubne in "kontrolfrik" gospe se znajo kar razcveteti, ko ugotovijo, da je familija bolj zadovoljna s preprostim večernim obrokom ob tabormen ognju (oz. z avtodomovega štedilnika) kot s "poglej kako si oblečen, glej da ne bomo zamudili" sitnarjenjem pred hotelsko restavracijo vsak božji dan ob isti uri.
Pa kako sproščujoče je iz avtodoma (ali šotora) stopiti bos v rosno travo in se še v "spalni srajci" pretegniti v novo jutro, v tišini ob petju ptic. In če ti na nekem kraju ni všeč, se naslednji dan preprosto preseliš drugam (kar pa je pri vnaprej plačanih hotelskih ali apartmajskih namestitvah težko izvedljivo, kajne).

Ne "nevarnosti", take in drugačne, cestnih imaš na pretek verjetno že ob vsakodnevni vožnji v službo, oropati cele družine ob vseh previdnostnih ukrepi, ki so ti jih že kolegice naštele, ljudje po svetu tudi nimajo namena glih na vsakem koraku, nima smisla polagati več pozornosti, kot je nujno potrebno.

Želim ti, da ti bo prva avtodomarska izkušnja ostala vsekakor v lepem sponimu. Ne vem sicer ali te bolj zanimajo naravne lepote ali kulturne znamenitosti, vsekakor pa bi sama za prvič vsakemu novopečenemu "kampistu" priporočala vikend "probno turo" kar pri nas, v Sloveniji. Da vsaj vidiš, kako kot družina funkcionirate 24 ur skupaj, v razmerah, ki jih (še) niste vajeni. Da prideš "na okus", kako je fajn, ko se lahko ustaviš, ko ti "zmanjka bencina = rabiš premor", parkiraš avtodom v gozdni hlad in tam skuhaš kosilo, razpneš visečo mrezo in si privoščis siesto. In se osvežen odpraviš novim izzivom naproti, pa naj bo to odkrivanje znamenitosti kakega kraja, za katerega nikoli "ni bilo časa" ali pa preprosto občudovanje katerih od naravnih lepot.

Predvsem pa - štartaj optimistično, z mislimi kaj LEPEGA in NOVEGA se ti bo zgodilo in ne z vnaprej zacementiranim scenarijem o nevarnostih in tegobah.

Mojca

kara  

član od: 26.11.2005

sporočila: 725

18. jul 2013 11:38

Joj Mojca, koliko dobrih nasvetov si mi pa ti dala. Pravzaprav vsaka od vas, ki ste mi vsaka po svoje prikazale dobre plati moje velike avanture. Ja točno tako je, kot si napisala Mojca. Prav tak ziheraš in zapečkar sem.

Vse doslej je moralo biti do potankosti organizirano in zazihrano. Hoteli all inclusive itd.

No in sedaj nekaj, kar bo res novo. Pri čemer se bomo na novo spoznali med seboj tudi družinski člani.

Počasi res že pričenjam verjeti, da morda mi bo celo všeč.

Poročam takoj po prihodu domov.

Hvala vam vsem za prijane besede in nasvete. 

kara

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

18. jul 2013 11:56

Kara,  tvoj odgovor poln optimizma, mi je zelooo včeč

 

To je to - potovanje je super priložnost za "novo" spoznavanje samega sebe in svojih najljubših. En super užite želim, poročilo pa z veseljem pričakujem  Še namig - ena mala beležnica, v katero vsak večer strneš vtise tistega dne je nepogrešljiva zadeva. Ti bo prav prišlo, ko boš svojo avanturo opisovala za nas na blog

Mojca

Viva Meier  

član od: 20.12.2009

sporočila: 673

18. jul 2013 16:07

Itak se pod mamoF podpišem v celoti, še posebej pa potrjujem ta aspekt "kako družina/odnos funkcionira" 24/7 skupaj. Se pravi kako reagira mož, ko izve, da je 2 uri vozil v napačno smer, pa ko 5ič vprašate nekoga za smer pa še zmeraj ne izveste nič pametnega? Pa kako otroci reagirajo, ko izvejo, da je mesto s sladoledarjem, ki naj bi bilo čez 3 km dejansko čez 60 km, ker ste pač zaribali in sledi še ura vožnje? Pa kako ste s tem, da mogoče bo po celodnevnem vandranju po 40ih stopinjah edini "tuš" uporaba vlažilnih robčkov na strateških predelih? In še precej takih situacij, ki znajo človeka vreči s tira. Ker v hotelu, ko ni ok večerja, se pač en zapre v kopalnico v apartmaju, drugi v sobo, tretji gre pa ven na plažo in ko se trma pohladi se pač pride spet skupaj. Z avtom/camperjem se je pa v teh situacijah treba usest v 2x1 meter prostorček in naslednje n ur pač sobivati, pa četudi imaš živce na vrelišču. Tako da velja to testirati na vikend turi oz. kak pogovor na to temo vžgati, kako boste premagovali nesporazume, težavice in različne želje in pričakovanja.

Ker kot praviš, na tej poti se boste zagotovo na novo spoznali, še z vsako osebo s katero sem potovala sem se na novo spoznala, samo na žalost/srečo, to spoznavanje ni bilo vedno najbolj romantiš. Včasih na poti pač spoznaš, da si z določeno skupino šel na road trip točno 3x - prvič, zadnjič in nikoli več. Pa te ne strašim, daleč od tega, itak najslabše kar se lahko zgodi je to, da pač ne boste imeli najbolj fabuloznih 10ih dni, ampak zgolj en povprečen dopust + dragoceno lekcijo. To je pa itak vedno koristno.

Viva Meier

kara  

član od: 26.11.2005

sporočila: 725

19. jul 2013 11:57

Prav predstavljam si situacijo, kot si jo opisapa Viva Meier. Tako nekako smo se že kdaj odrezali tudi sami v manj stresnih situacijah. Je pa pravzaprav vsak dopust malo stresen. Vsaj v stroki kjer delam, se poznajo posledice v družinskih odnosih takoj po vrnitvi na stare tire.

No vsaj upam, da ne bom plesala pred sodiščem s kakšno tožbo in neustavljivo željo po razvezi, po vrnitvi nazaj domov. Bom raje "kraljevsko vzvišena", kot mi je svetovala Vendelina, nad vsemi pripetljaji mojega moštva.

kara

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti