Hema, res ti od srca hvala za tvoje pisanje. Tudi mene je vse tole, kar se mi je dogajalo, naredilo bolj močno.
V tem mojem »mrku« sem imela težave s hudo bolnim očetom, posredno pa potem tudi z mojo mamo. Več kot mesec dni smo trepetali, kaj bo z očetom, pa se je na srečo dobro končalo. Sedaj drugače gledam na življenje. Marsikak problem, ki mi je nekoč bil problem, to sedaj ni več, ker mi je postalo jasno, kako je vse minljivo, kako je lahko hitro vsega konec. Težko sem sprejela to, da moji starši postajajo stari in nebogljeni, da marsičesa ne zmoreta več. To so stvari, za katere človek ve, da se bodo zgodile, vendar ko se, je vedno hudo in smo žalostni. Vesela sem, da živim, da so ob meni ljudje, ki mi veliko pomenijo in to jim tudi velikokrat povem. Vesela sem, da, ko so me potrebovali, sem lahko pomagala, čeprav je bilo hudo, pa vendar sem to naredila z v veseljem.
Očitno mora biti tako, da smo postavljeni pred preizkušnjo in potem je ne nas, da se izkažemo. Tako ali drugače. Vsaj malo sem lahko vrnila staršem tistega, kar so oni naredili zame, ko sem odraščala z njimi, v ljubeči, složni družini.
Riba-ribica, hvala ti za dobrodošlico. Zate se pa po dolgi zimi končno začenja kolesarska sezona, kaj ?
Lahko noč vsem
marjanca
marjanca45

Mango cheesecake brez peke

