Kuhanje riže.

Riž se kuha kakih 20-30 min. Odvisno od sorte. Čas kuhanja navadno tudi piše na embalaži. Jaz riž mešam, dokler je kaj vode, nato ga pokrijem. Da se ne bi prijel na dno, je pa potrebno uporabljat teflonsko posodo. Drugače mislim, da ne bo šlo. Zmeraj se malo prime. Lp! Meli Don"t worry, be happy!

Jaz pa riža ne mešam, ko ga zalijem z vodo ga pustim pri miru in se ne prime. Lp , Klavdija

Odvisno, za kaj se riž rabi. Moj recept za kuhanje riža, ki ga jem zraven kitajske hrane. Pomembna je kakovost riža. Vedno kupim najboljšega možnega. Do pred časa sem prisegala na riz Saman, ki pa ga od vstopa Slo v EU ni vec. Žal. Tudi Evropa ni vse zlato. Torej nek riž parboiled oziroma riž, ki je za rižote. Zelo dobro ga je treba sprati -- Kitajci to naredijo sedemkrat, da sperejo vse, zaradi česar bi se riž utegnil sprijemati. Potem ga skuham v veliki količini slane vode, in sicer al dente. Nato ga stresem v cedilo ali soparnik ali karkoli podobnega in postavim v lonec, v katerem je na dnu za dva prsta debelo vode. Lonec pokrijem s kuhinjskim servetom in prižgem štedilnik. Tako da se riž še malo sopari in ostane lepo suh in skratka odličen. Njami. Iz takega riža se potem da narediti tudi razne solate in podobne, pa tudi lepo dekorirati se ga da . Daš ga v neko posodico, ki je lepe oblike, malo pritisneš, da se sprime in nato streseš na krožnik in imaš riž v obliki bombice in podobno. Rižoto pa kuham tako. Najprej popražim meso oziroma zelenjavo. Stresem na krožnik. Popražim na drobno sesekljano čebulo in ko je skoraj ustrezno popražena dodam dobro (7x) opran riž, dobro mešam, da se čez riž naredi ovoj iz olja in nato zalijem z vinom. Ko ta izhlapi, premešam in dodam kozarec vode (v receptih piše jušne osnove). Ko izhlapi, premešam in dodam nov kozarec vode. In tako nekajkrat ponovim, dokler rižota ni kuhana al dente. Do nedavnega sem jo vedno kuhala tako, da sem jo na začetku zalila z ustrezno količino vode in jo potem zelo počasi kuhala. Brez mešanja. Vendar mi je po novi metodi mnogo bolj všeč, pa še lažje je, ker ti ni treba tako natančno določiti količine vode.

Še Indijski način, ki je bil meni najbolj všeč (povzet iz knjige krišnova kuhinja) - je pa pri tem načinu praktično nujna litoželezna posoda - v nobeni drugi ne rata... V teflonski se sicer verjetno ne bo prijelo, ampak nima pa tako debelih sten - ne samo dna, tudi stene so tu važne, da bi vzdrževala nivo pare, da se naredijo kanalčki v katerih se riž kuha... Riž najprej dobro speremo, potem pa na žlički olja prepražimo, da postekleni, potem pa zalijemo z vodo in pokrijemo s pokrovko in NE TIKAMO, dokler ni kuhan (cca 10-15-20 min). Med kuhanjem riž posrka vso vodo, če smo je pravilno veliko dolili (to je pribl. za prst nad rižem, odvisno od vrste), med zrni pa se ustvarijo kanalčki pare, ki riž skuhajo, ne da bi bil namočen v vodi. Zato tudi ne smemo odkrivat pokrovke, da ne porušimo tega kroženja pare. Dobra lastnost tega načina je, da riž popije vso vodo, zato v njem ostanejo vsi minerali, ki se sicer sperejo iz njega v vodo, ki jo odcedijo. Nam je pa tudi po okusu bolj všeč - je bolj kompakten, nerazkuhan, povsod enako trd in na povržini niso zrna nič lepljiva ali sluzasta - celo pri ta poceni rižih:) Jasno mi je, da je težko kar pustit pokrito, pa da ne veš, kaj se dogaja in se bojiš, da se bo vse prismodilo... Zato za prvič priporočam, da pogledate malo prej, recimo že po 10 min. ali po 8h, če imate riž, ki se skuha v 10 min. in pomešate. Boste sicer podrli kanalčke, ampak se boste pa vsaj naučili - če se prijam dna, seveda dolijte vodo, če pa bo na koncu še voda ostala, jo pač ali pokuhajte (odkrijete posodo) ali pa odcedite, če je je res veliko - in si zapomnite za naslednjič... V bistvu pa ni kaka umetnost, meni je ratalo že prvič:) Veri Sporočilo je spremenil(a) Veri dne 01. jan 2005 18:39:47

Mimika, jaz kuham rižoto na isti način, saj se mi zdi tako najboljši. Ga pa vedno podlivam z vročo vodo, saj v nasprotnem primeru "ostekleni". Res pa ta način rabi veliko mešanja in stalno prisotnost kuharja oz. kuharice. Koliko časa? cca 20 min ( ni štet čas za omako), a da je prav, ga vedno provam. Suzana

Suzana, seveda se rižoto zaliva z vrelo vodo. To sem pozabila omenit. Veri, kmalu bom poskusila kuhati riž po tvojem receptu. Imam ga zelo rada in ga pogosto kuham. Vendar me pa vse mine, ko tašča postavi na mizo sprijeto gmoto razkuhanega riža. Mimika

Veri, še to. Kakšna je litoželezna posoda? Katera firma to dela? Mimika

Jaz riž kuham v enaki količini vode kot je riža (skodelica vode, skodelica riža). Dobro spran riž dam v mrzlo vodo in počakam da zavre. Potem dam ogenj na minimum (če kuhate na el. kuhalniku, lonec prestavite na drugo ploščo, ki ste jo nastavili na 1 ali na minimum). tako kuhljam 12 minut. Potem ugasnem in pustim riž v posodi še deset minut. Riž je v bistvu kuhan na pari in je podoben tistemu iz kitajskih restavracij. balaž

Joj, litoželezna posoda, tudi jaz jo POVSOD iščem že nekaj let! Ta, ki jo jaz uporabljam, je težka ko cent, čisto črna ko noč in stara ko svet, mami jo je prinesla iz Francije pred kakimi 33 leti... Je super, ni boljše, sploh:) Ko se bom namreč preselila, ne vem, če bom lahko prepričala brata, da mi jo da... upam, da mi bo dal vsaj ta malo (mava dve, plus ponev, ampak tiste ne bo dal, je že povedal:), ostale je mami odnesla). Nekatere so bile tudi oranžne od zunaj in bele not, pa vseeno litoželezne, ker če si pogledal v luknjo pri ročaju, se je videl original material - tudi te so super, samo jih je mami vzela:( Ampak DOBRA novica: v eni reklami sem videla eno posodo, ki je zgledala točno tako kot te mamine, oranžne:) mislim, da je bila trgovina Tisoč in en dar v Lj., seveda. Nisem še imela časa it tja, pa tudi nimam zdaj 25000 za posodo, ko se pa preseliva, jih bom pa napraskala, ker je, verjamite, vredna tega denarja:) Že zato, ker se stvari ne zažgejo in so bolj okusne - še celo moj brat pravi, da so zrezki iz tiste ponve drugačni, pa sploh ni vsekan na kuho in bi najraje vse moje pripomočke stran zabrisal:) Ampak te ponve pa ne da za nič na svetu... Zdaj samo upam, da je tista posoda res tako fajn kot ta - skrivnost litoželeznih posod je v dveh stvarh: prvič so težke in debele - ne samo po dnu, kot naše sodobne, ki so fajn, ampak ne tako fajn, ampak tudi drugje - zato se toplota bolj porazdeli po celi posodi in se počasneje ohlaja in segreva - kar je za večino jedi dobro... Zato ne pride do malih toplih in hladnih mest in se stavr bolj enakomerno kuha, manj se razkuha, ker ni treba dodat toliko vode in se ne zažge takoj, tudi če malo pozabiš, maš telefon, pridejo obiski... Dno ni gladko kot pri teflonu, je rahlo hrapavo, kar je DOBRO! Zakaj? zato, ker se na tako površino težje primejo stvari, sploh če posodo pred provo uporabo dobro namastite z oljem - to namreč pride potem v vse tiste vdolbinice in zato se hrana ne prime. kako veste, da je posoda res litoželezna? Mora imet debelo dno IN steno - vsaj pol cm! To so res take bolj runklaste zadeve, težke ko cent, otrok mora met probleme dvigovat tako stvar, če je prava. Dno oz. notranjost je lahko malo hrapavo, to je ok. V merkurju sem včeraj kupila wok, ki mi je deloval litoželezen - za cca 7000 - se mi zdi malo malo z pravo litoželezo, ampak stari wok je odslužil in itak sem rabila novega - sabši kot ta dva do zdaj ne bo:) Žal ga še nisem imela časa preizukusit, vam pa povem, če je to pravo, ok? Verjetno še letos:) Veri

Firma tiste oranžne je ena francoska, za črno nimam pojma, bom pogledala, če se še kaj vidi, za ta wok pa sporočim, ko ugotovim, če je litoželezen, ok? Veri