Hrana naše mladosti

Tudi moji spomini sežejo do obeh starih mam, ene na Dolenjskem, druge v Ljubljani in pri vsaki je bilo nekaj stvari katere mi bodo ostale v spominu.

Recimo na Dolenjskem: krompirjevi žganci, vroč domač kruh in krušne peči z margarino, domača sveža jajčka ocvrta na toliko masti, da je jace plavalo, domač štrudelj in potica ( drugače je ne jem), ajmoht, domače koline... klobase, šunke...mmmmmmmm. Pa domače mleko s sladkorjem in nadrobljenim domačim kruhom,

Pri drugi mami pa ne bom pozabila domačih svetovnih svaljkih ( lulčkih), ajdovih žgancev z mlekom, palačink, zelenjavnih omlet....domače zelenjave, goveje juhe z domačimi rezanci ali kašo...

Prav pogrešam tiste čase, res!

Kar se pa moje mami tiče, je pa tudi zelo dobra kuharica, čeprav ne poklicna. Njen domač kruh, vedno ji uspe, pa kar koli se loti vedno ji rata res.

Tako, da se moram zahvalit starim mamam in mami za dobrote, ki so in jih še pripravljajo in ker so me navdušile za kuho.

Citat.....Najboljše so bile rumploščice, v vsako polovičko hrustljave žemljice po ena.

In potem si moral začeti gristi najprej pri vsaki špički...da je tisto najbolj bogato ostalo za zadnje grižljaje....

tole dobroto sem pa čisto pozabila.....

Pri nas doma se kuha veliko starih jedi..na moje otroštvo pa me najbolj spominja na kruh namazana še topla smetana iz prevretega mleka,potreseno z ščepcem sladkorja...in tudi močnik zabeljen z mokastimi "ocvirki".

Mygrace, hvala ti, za te tvoje lepe spomine, na naše mesto iz otroštva

Bolj malo vsega, se pretaka po mojem spominu, sem le bila samo deklica iz periferije, ki je v tem mestu ulovila Alain Delona Pariza............hodila sem na klasično gimnazijo na Roški cesti, postati sem hotela profesorica učetiljišča.....kaj sem se zpletla...začele smo zahajati v Miklošičevo klet, na čokoladni liker s kokto.

Mogoce se kdo spomni trgovivince z imenom Bombonjera nekje v blizini Sodisca, prodajali so sredi  sezdesetih pralinerje, ce me spomin ne vara so bili meni najljubsi tisti v obliki kavinih zrn, cela trgovinica je disala bozansko.

Imeli so tudi nekaksno masinco na kateri so delali napitke iz svezega sadja reklo se jim je "dzus" oh, kako osvezilno je bilo to popiti po tistih cokoladnih dobrotah.

Mygrace, zahvaljujem se ti na obujanju spominov

Kakšne spomine ste mi vzbudili s temi dobrotami,sem vsa slinasta pri računalniku.Ker sem rojena Idrijčanka v prvi vrsti žlikrofi moje stare mame,še zdaj jih delam po njenem receptu,edino na ta način se mi zdijo tisti res pravi,pa saj bi bila moja stara mama stara že kar okrog 130 let,če znam prav zračunat.

Potem pa še jota zraven pa makarončki (patnošter) smo jim rekli s paradižnikom,pa jabolčna čežana z fižolom (šara), bela kava in kruh,mlinci zabeljeni z maslom,domača slivova  marmelada ,je mama namazala celofan z rumom,joj kako je to dišalo,kruh pa smetana iz kuhanega mleka potreseno s sladkorjem,tenstan krompir narejen v aluminijasti posodi,ki je kar plesala po štedilniku,tako je bila zvita.

Krvavice,ki jih je naredila mama,zapečene,da je hrustalo,malica,ki jo je oče prinesel iz rudnika(špeh + knapovska štručka)še zdaj se spomnim vonja njegove malhe v kateri je bila malica.Pa cocta na knapovski praznik,drugače je bil malinovec,če je bil.

Ko sva šli z mamo v Ljubljano na polikliniko pa sendvič na avtobusni postaji bela žemlja,rezina šunke in kumarica ,nepozabno.

Saj bi človek kar pisal in pisal,sploh nismo slabo jedli,samo zdaj imamo preveč vsega,pa nam zlepa ni dovolj dobro.

Lepo praznujte

jesen

Spminjam se tudi otroskega igrisca nasproti RTV kako slasten je bil od doma prinesen kos kruha, ki ga je v leseni uti namazala teta katera je nadzorovala igrisce z mesano marmelado iz velike plocevinke, kljub temu, da je vcasih padel iz rok kar v mivko.

jesen, spomnila si me cesa sploh nisem marala namrec, jabolcne cezane s fizolom rajsi sem sla brez vecerje spat.

Mogoce bi mi bila zdaj v tretji starosti slastna...... 

Bravo Mygrace, točno tako kot si napisala! Tudi jaz pogrešam tiste rum ploščice iz naše mladosti. Kako okus ostane! Pa še kar nekaj drugih stvari. 

Mlečna juha,zdraven pa kuhan krompir-še zdaj se mi cedijo sline in kljub obilici vsega mogočega je to zame še vedno jed številka ena.Velikokrat smo večerjali  na drobno narezano čebulo v solati(sol,kis,bučno olje)in kuhan krompir katerega smo pomazali z domačo zaseko,kisla juha ,ajdovi žganc in kislo zelje,šmorn in jabolčni kompot,domače kislo mleko in domač črn kruh pečen v krušni peči(njami).Kar milo se mi stori za temi časi,pa ne vem ali zaradi tega,ker sem takrat bila  tako mlada ali zaradi česa drugega.

Pa spomnim se še, da je mama delala ful nagravžnih jedi, ki se jih nikol  nisem dotaknila:

1x bikova jajca, ki jih je jedel samo star ata, ker edini ni vedel, kaj je to... in so mu bila dobra.

Dostikrat je naredila žabje krake, pa školjke. Školjko sem eno v življenju poskusila in nikol več. In včasih se je kupoval v Avstriji kaviar... O fuj.. Enkrat je kupila pa konjske salame, sam tisto nisem čisto prepričana, če je bilo res... In razne hobotnice...

Pa jedli smo možgane z jajčko in zajčjo obaro, ki mi je bilo sicer oboje dobro, ampak zdaj ne bi pa niti v najhujših sanjah :))

Uf... se pa spomnim enega takega krompirja, ki si mu ven z nečinm izdolbel fedro. Potem se je ta fedra spekla kot pomfri, v krompir si pa nafilal mleto meso. Moja najljubša večerja.