Hrana naše mladosti

26. mar 2013 22:51

-krompirjevi žganci, zabeljeni samo z "amprejnam" (ne vem kako se drugače reče, na olju popražena moka) in zraven mleko

- pohane šnite, malce starejši kruh namočen v mleko in jajca in nato ocvrt in potresen s sladkorjem

- češpovi cmoki in črn kofe (slivovi cmoki in kava iz cikorije in proje)

- krompirjeva kaša (na krompirju skuhana kaša , zmešano in zabeljeno z "amprejnam")

  - pa poleti, je bil za večerjo kuhan novi  krompir in smo dobili vsak skodelico mleka in kupček soli kar na mizo in smo krompir pomakali v sol in jedli,   njami

Bo treba tole malo ponoviti, ker vedno pravim, da ni idej za kosilo

Sovražila sem pa ledvička v zosu bljakkk...

26. mar 2013 23:16

Z veseljem sem jedla skoraj vse.

Izjema so bile tri reči: vinskega zosa in jabolčne čežane s pirejem nikakor nisem spravila po grlu, pogojno, ob res hudi lakoti, sem pojedla makaronflajš. V bistvu sem do prvega obiska Italijanov imela probleme s testeninami, ki se jim je takrat reklo makaroni. Kasneje sem ugotovila vzrok, bile so obupno razkuhane.

Nepozaben je bil vsakodnevni zajtrk, bela kava in kruh, ob sobotah še pečen jajček na zaseki, z nadrobljenim kruhom in žlico (ne žličko) gorčice, vse dobro pečeno, že skoraj zažgano.

Godlja, srčki v omaki, pljučka na kislo je le nekaj reči, ki mi ta hip padejo na pamet kot nekaj odličnega iz tistega časa.

Mamin češnjev zavitek je tudi en tak biser v spominu, morda zato, ker lonci niso bili njena domena

Zdaj me pa firbca tvoj interes, mojezlato

27. mar 2013 6:02

Tudi jaz nisem bila izbirčna. Nisem pa imela rada rižote (še vedno ni med mojimi priljubljenimi), obare (zdaj jo obožujem, seveda drugačno), juhe iz sveže svinjine z ajdovimo žganci. To juho smo jedli samo na dan kolin in mi je bila res zanič. Tudi zdaj je ne bi jedla, ker mi kuhana svinjina (raje ne bom napisala, kaj).

Med najljubšimi jedmi pa so bili slivovi cmoki, sirovi štruklji v juhi, pražena jetrca, golaž z makaroni. Ker smo večino živali za meso vzredili doma, govedino pa smo kupovali, prav tako makarone, je bilo to redkokdaj na jedilniku, pa sem oboje oboževala. Sploh sem imela in še vedno imam rada vse jedi iz moke, če so pa na sladko pa še toliko boljše.

Hrane smo imeli dovolj, zelo raznolike, dobro pripravljene, vedno domač kruh, domače mesnine, sem pa hrepenela pa jedeh iz delikates in trgovin: kupljen kruh, sveže salame (ki jih danes ne jem niti pod razno), pa po vsem, kar so imeli v slaščičarnah. Smo imeli in še vedno imamo zelo dobro slaščičarno. Ampak zdaj že sama pripravljam večino sladic, ki jih imajo tam. Tako skomine niso več velike.

27. mar 2013 6:41

V otroštvu sem bila izbirčna Metka, tako da sem zrastla bolj ob hrenovkah, ki mi jih je na skrivaj kuhala botra medtem, ko se je mama trudila iz mene narediti vsejedko. Ampak za indijančke, kakršne so delali v novomeški slaščičarni na Glavnem placu, pa bi, kot pravi pesmica, še kiklco prodala... danes ni šans, da ga poskusim. Me kar v grlu zapeče ob misli na ves tisti cuker.

27. mar 2013 6:43

Jooooj ja. Kakšna lepa tema. Nostalgija in spomini na mojo nono. Joj, joj. 
Ahhh, samo prebiram vaše pisanje in že imam vlažne oči. Čisto dobro smo jedli, drage MAMAN pa so vedno poskrbele da smo imeli topli obrok na mizi in da smo bili siti in čisti. Zato pa upam da ste se za MATERINSKI DAN spomnili na mamike in jim kaj lepega zacumprale/li. Vredne so več kot zlato.

Če pogledam današnje razmere. ZA ZJOKAT. Nič..nobenega optimizma. Še mene danes daje melanholija. Takšna brezskrbnost v mladosti. Trgovina mi je bil hladilnik, USA pa hiša čez cesto. ĐUNGLO sem imel v mestnem parku, partizan sem bil v Gačniku, INDIANA JONES pa doma pod DEKO razpeto med dvema foteljema.

Nedeljski večeri rezervirani za NAJ NAJ DRUŽINSKO DRUŽENJE. Kopanje v bani z POLNO PENE, nato ljubeča mama z trdo brisačo (majkemi da sem takrat sovražil, da ni uporabljala mehčalca. Sploh ko sem rastel gor ob oni reklami, ko je bila polna mehkih/puhastih brisač in onega medeka ko v le-te pade), katera me je fajn zdrgnila, me ogrnila s kopalnim plaščem, nato pa posadila v dnevno sobo na kavč. Iz kuhinje je že kmalu zadišalo po JAJČKI NA OKO in POMFRIJEMMMMMMMMMMMM, njaaaaaaaaaaaaaamsiiiiiiii. Nato pa pladenj meni na kolena, mama na levo,papi na desno, na TVju pa ned.premiere na TELECLUBU/PREMIERE/SAT1/ORF...

TOČNOOOOOOOOOOO bannanna!!! Jabolka v srajčki + puder cuker. Tega že takooooo dolgo nisem njam njamal. Pa tako skoraj naravno in dobro. Od večine sladic lažje in keko teko zdravo. Kaj pa je tisto nekaj maščob, če je noter fiiina jabolka.
Pa kompot ja! V velikem loncu, da smo ga imeli kot SOK. Ufff, obožujem kompot. Velikokrat si naredim svojega, čisto naravnega in ga imam za sproti. Nič sladkorja, le limona, cimet, klinčki in sadje. NJAAM.

Pa seveda MAKARONFLAJŠ,ŠMOREN (jedel na žlico, tako zrnast je bil), VROČ PUDiNG in SVEŽE STEPENA SMETANA, KURJA OBARA z OGROMNOOOOOOO GRAHA, GRATINIRANE SKUTINE PALAČINKE, MUSAKA, in moj VEEEEČNI EVERGREEEN---> RIZI BIZI, POHANA PUTIKA in RDEČA PESA!!!!

Res ja...lepi, prelepi časi so to bili. Hvala za takšno temo MOJEZLATO....

27. mar 2013 7:16

Belu kofje in "balkan" keksi, smetana na kruhu s cukrom, turšni žganci s putrom in belim kufjetm, jajca s klobaso... Nimam pojma, zakaj mi pridejo najprej na misel zajtrki iz otroštva, namenoma napisani po domače.

Za kosila mi ni bilo kaj zelo mar. Če pa že, pire krompir, špinača in ocvrto jajce, ali pa pire krompir, zrezek z grahom v omaki, to sem bila sposobna jesti še pa še. Glede na to, da sem bila izredno neješče dete, se kar da sklepati, kaj sem jedla.

Za večerje pa v roru pečen ali v oblicah kuhan krompir s kimlnom, putrom in pršutom, krompirjevi žganci z umešanimi jajci in kislim mlekom.

Od sladkega sem marala samo piškote, pa še to le kokosove kroglice, marmeladne oči in orehove rogljičke.

27. mar 2013 8:08

oboževala :segedin, miške(to je bilo testo z jabolkami ocvrto v olju), pohan kruh, zrobovo kašo, ki se ji je drug dan naredila kožica, njami, pa pečen krompir v peči z kožico namazan z maslom, domače kislo mleko z žgancami. Pa seveda timjanov čaj,ki ga pa sedaj ne prenesem.

nisem pa marala: vampov, ocvirkov v hrani,kumaric,ki jih sedaj obožujem

27. mar 2013 8:26

Moja naj hrana - se vidi, zakaj nikoli nisem bila suhica, hehe (mojim otrokom ne bom pustila...):

-umešana jajca za zajtrk

- špageti z ocvirki in paradižnikovim koncentratom, delal ati

-frika (krompir in ful sira)

-rezanci z govejo juho

-sendviči

-piščančje bedre

-kruhovi cmoki

-rolada brez moke od stare mame

Sreča, da ni bilo vsak dan na jedilniku...

Zdaj pa večinoma zelenjava, ki mora bit v vsaki stvari, ki je pa prej sploh nisem jedla... Okus se mi je ful spremenil, sam imam pa zdaj več kg...

Jedli smo še kake obare, ki sem jo do zdaj enkrat naredila, štruklje, ki jih itak nisem jedla, jetrce, farflčeva juha in še en kup stvari, ki jih nisem nikoli še delala, pa jih niti ne pogrešam, sam kake čorbe so pa fajn.

27. mar 2013 8:46

Meni pa po grlu nikoli ni šel ajmoht in pa beli ričet.

Se pa rada spomnim močnika stare mame. V nedeljo pa juha, pomfri in pariško ocvrti zrezki, obloženi s šunko, sirom in žličko kisle smetane, zapečeno v pečici, pa skleda motovilca. Na radiju pa čestitke in pozdravi. Novi fosili pa prepevajo: "... diridiridin Donda ...".

Še pomnite, tovariši?

27. mar 2013 9:13

moj najljubši zajtrk: kruh, majoneza ter ogrska salama (to mi je še vedno zakon )

ob sobotah nakupi v maxiju in vonj njihovega božanskega kruha, da je vseeee okol maxija dišalo ter potem pizza margerita v parmi.

nedelja: goveja juha z zlatimi kroglicami

sicer pa klasika: pire+špinača+jajce, zelenjavne juhe (čorbe)

nikoli pa nisem marala golaža, ker se mi je meso zdelo sumljivo (žvarouna )