| tulka je napisal/a: |
In usmilite se svojih hčerk, ne kupujte jim čevljev s previsokimi petkami. http://www.youtube.com/watch?v=UlU79OwJVio
|
Ja no, uči se, se bo že navadila do mesta.
No ja.
Najboljša in zagotovo delujoča metoda za suvereno korakanje (pa naj bo to v visokih petah ali copatih) se mi zdi pa ukvarjanje s katerim od športov, ki zahtevajo kontrolirano držo. Pred kakšnim tednom sem bila na pogrebu, kjer sem srečala večino svojih vrstnikov in vrstnic. Smo bili seveda vsi videti že malo obrabljeni, ampak nisem mogla umaknit oči (pa verjetno ne samo jaz) z dveh znank, ki sta se takorekoč svetili med poznosrednjeletno srenjo. Ena je bila v mladih letih drsalka, druga pa kotalkarica, (na to, kako visoke pete je imela ena ali druga, bom pogledala drugič, saj moja generacija zdaj skoraj tedensko odhaja).
Ženski, ki na pogled nista bili nič posebnega pred niti štiridesetimi leti, sta v tistem turobnem popoldnevu sijali kot kraljici. In to samo s svojo držo. Dolg pogreb je bil, vsi smo se prestopali, prenašali težo z ene noge na drugo in zavijali in odvijali šale, športnici sta pa vztrajali v svoji sproščeni in dostojanstveni kraljevski drži do bridkega konca.
Seveda sem opazila kako sta se oblekli (drsalka popolnoma prismojeno, kot da bi imela prav za to in podobne priložnosti spravljeno svojo štirideset let staro opravo za v Šumi, kotalkarica je pa, kot večina šankistov naložila nekaj kil in se očitno ravna po maksimi da smo po štiridesetem letu nevidne).
Perje takšno ali drugačno, kot rečeno je bil dolg obred in veliko ljudi, s katerimi sem govorila je imelo oči le zanju.
Saj razumem, da tak šport ni všeč vsaki, jaz sem tudi na drsališču rajši igrala hokej s fanti kot vrtela piruete, ampak, kot je že Vendelina dostikrat predlagala, ples vsake sorte, še posebej pa tak, ki zahteva kontrolo ravnotežja pomaga tudi tistim ženskam, ki bi jih s takimi in drugačnim petami spregledali vsaj do tega, da se vsaj njihov prvi stavek posluša.
In ja, malo plesnih vaj pa kinderštuba bi koristilo tudi naši novi ljubljeni vodji. Kakor sem (pa pustimo prosim politiko ob strani) popolnoma navdušena nad njeno čedno postavo, moram pa reči, da bi bilo imenitno, če bo jo že mama naučila, da je manj več, oziroma, da so preozka in prekratka oblačila po tridesetem letu in v vsaki službi, ki ni ravno pod Metropolom v Portorožu, ordiner.
Ne narobe razumet, mi je všeč, govorit se bo naučila, oblačit pa tudi, tako kot naš novi papež. Edina moja skrb te dni je le, da še rdečih papeških šolncov ne bo obul (pa katero številko nosi me tudi zanima)
nola


