Podražitve...

7. sep 2012 10:56

666: Mali odstotek ljudi nosi večino krivde za situacijo.

Primer. Prepričana sem, da se prav dobro ve, kdo od bankirjev je odobril Kordežu, da je z zastavo podjetja, ki ga je kupoval, zavaroval ta kredit. Če bi jaz prišla tistega dne v banko in želela enako, bi se mi smejali, je res ali ni? Nekdo od bankirjev je torej to odobril in to po navodilu nekoga drugega. Nismo vsi krivi za vse, za večje stvari se prav dobro lahko ve (če ima kdo interes to odkriti), kdo je odobril in zakaj. In če lahko za mene v 5 minutah pogledajo zaslužek zadnjih 10 let, lahko verjetno tudi za koga, ki ima 100 mil. kapitala danes (kje ga je dobil?). Ne vem zakaj bi Zidarjeve, Tovšakove kredite si zdaj vsi razdelili, kot da smo si vsi kupovali jahte in imamo vse za 10 generacij preskrbljene potomce.

Krivi smo česa pri temu? Da nismo volili tistih drugih opcij? Kje pa so, saj se samo eni in isti sploh pulijo, da pridejo v vlado. Da nismo nastavljali bomb (na lep način se očitno tisti, ki zavozijo ne odstranijo)? Dvomim, da smo tega krivi.

Ne išči krivde pri malih ljudeh, riba smrdi pri glavi. Počisti pri glavi in si rešil 90%. Ali pa se ukvarjaj s kolektivno krivdo malih ljudi in si rešil 10%.

Ponavljam: To,d a zdaj manjka ... milijard v propačunu NLB itd. nisem sama nič kriva in ne uči me o kolekdivni krivdi.

Pri tem ne mislim, da je kriv denimo le Kordež, sedeti bi morali tudi tisti, ki so podpisali dokumente v bankah in tisti, ki so jim tako ukazali. Tisti si lahko delijo krivdo, če želijo, moja ta krivda ni. Prispevam k onesnaževanju, ker se vozim z avtom v službo namesto s kolesom, prispevam svoj delež pri potrošnji plastike, za gospodarsko krizo pa nisem odgovorna, niti se mi zdi, da bi lahko kaj naredila, da bi bilo drugače na zakonit način.

7. sep 2012 11:17

No, gre bolj za to, da ni nikomur šlo v nos, ko so nam Hildini Bosanci poceni gradili ceste, in za to, da še zdaj ne plačujemo realne cene za marsikatero dobrino, ampak dobro, ja, okej, gotovo imaš prav, nismo mi krivi, da nam tako paše in da se zbunimo šele takrat, ko tega več ni (beri: ko bi morali začeti plačevati za bencin/meso/itd. po realni ceni). Krivi so tisti, ki so nam to omogočali, kajpada, in to zato, ker so sebi spotoma omogočili še malo več, res.

Da ne bo pomote: ne napadam tebe osebno, MiškaMiša, tudi če se morda tako zdi. Jasno, na marsikaj nimamo (neposrednega) vpliva, npr. na napihnjene cene nepremičnin v Sloveniji. Ampak napihnjene ostajajo ne zato, ker bi vedno ista svinja bila pri koritu, pač pa zato, ker vsaka naslednja svinja misli, da ima sveto pravico delati vse tisto, kar je počela prejšnja (napačno ravnanje prejšnje ji torej daje moralno odvezo). In te nove svinje prihajajo iz vrst nič krivih malih ljudi, ki si (morda podzavestno) tolmačijo, da to pač spada zraven k temu, da si pri koritu, nameso da bi premislili, ali je to absolutno gledano moralno ali ne.

Namesto "Hej, tale pa dela svinjarije" reagiramo "Hej, tale pa ne spusti drugih zraven". Zato ne moremo govoriti o ribi, pač pa o Hidri: če ji odrežemo smrdljivo glavo, bo iz preostalih 90 % hitro zrasla (vsaj ena) nova, enako do bolj smrdljiva.

7. sep 2012 11:39

In tu smo zdaj počasi pri raznih "kurjih juhicah za dušo": treba je delati dobro, dajati dober zgled, biti vztrajen kljub šikaniranju itd.

Če imaš 200 kg, lahko seveda čakaš do zadnjega in potem naglo začneš 14-dnevno stradanje in tako morda celo izgubiš nekaj teže, kar pa bo dejansko nasilen poseg. Vsakdo tukaj tudi dobro razume, da je veliko bolj smotrno ter dolgoročno vzdržljivo in učinkovito (beri: trajnostno) ves čas jesti uravnoteženo.

7. sep 2012 12:00

Ti dam prav! Iz malih ljudi tudi zraste smrdljiva glava, ja ;-(

Sama sem že na tej strani opozorila na ACTA sporazum in sem šla tudi "na barikade" proti njemu. In bom tudi v prvih vrstah, ko bo dovolj ljudi spoznalo, da nimamo belih in rdečih, da so partiazni in domobranci že davno mrtvi in da je sovražnik ne glede na barvo, zgoraj (pa ne pri bogu), da se bo dalo kaj ukreniti.

Sama želim, da se izdelki podražijo, da se jih bo spet popravljalo, ne da kupiš lonec, ki takoj razpade ali plastični predvajalnik za smešno ceno, drugo leto pa novega, ker razpadejo plastična koleščka.

Tako da sva si zelo podobnega mnenja.

Najbolj grem v nos (in ona meni, priznam) vsevem bankirka, ki jo je uredništvo zaposlilo za soljenje pameti uporabnikom. Bankirji zame ne ustvarjajo, ampak le obračajo navidezne vrednosti. Pa brez zamere. Ko bo res lakota in pomanjkanje bo treba kmetov, zdravnikov, inženirjev, ne pa bankirjev, pravnikov in zavarovalničarjev. Ker bo denar preprosto ničvreden.

Morda kdo starejši pomni, koliko je stal gram soli v vojni.... Bi pa koristilo vsakomur malo pogledati kakšno oddajo iz druge vojne, tam res vidiš kaj je strah, beda, lakota.

Ampak 666 kot vidiš nenazadnje, vse se konča pri kuhinjskem loncu ;) Dokler si sit ni hudega!

Miška Miša

Sporočilo je spremenil(a) MiškaMiša dne 07. 2012 12:01

7. sep 2012 15:12

Ojej, Miška, ja, zdaj se pa spomnim, od kod mi je tvoje pisanje tako znano. Seveda, pri Acti te je tako v nebo razkurilo, ko ti je Vendelina napisala, da jo bo najprej prebrala, preden jo bo komentirala. S takimi se res ni lahko prepirati. 

No, lepo, da ti ni hudega, pa da te Hildini Bosanci niso vrgli iz tira (,  666).

7. sep 2012 15:43

In kakšen je smisel v temo prilepiti, da nečesa ne veš? Ponavadi se oglasijo tisti, ki kaj vedo. Če bi se vsak, ki nečesa ne ve, oglasil, bi bilo malce čudno. Če bi jo potem vsaj komentirala, ko bi jo prebrala, pa je ni. Le markirala je temo, da ne bi ostala brez njenega "mnenja".

7. sep 2012 15:58

Prosim vrnite se k temi in prenehajte z osebnimi obračuni!

7. sep 2012 18:09

En la manera muy humilde, se vračam k temi.

Namreč, querido ežoj je malo po diagonali povezal zgodovino filozofske misli nekaj strani nazaj. Pred Marxom, dragi ežoj, pisočega filozofa, ki bi zapisal, da lastniku ne pripada profit, ni bilo. Lastnina nosi s sabo pravice in je bilo popolnoma nemogoče, da bi te stvari tudi v dviji filozofski misli zmogel koncept lastnine in profita ločiti.

Marx je potem v svojih tekstih prikazoval, da je profit posledica tega, da se prsežno izkorišča delovna sila, ergo, da se enim jemlje preveč, da drugi dobijo in potem se je na temelju tega prvič tudi v filozofiji postavilo vprašanje pravičnosti takega početja (sedaj bi za boljše razumevanje tule morali povedati, zakaj je Hegel izvzel etiko iz filozofije in jo zamenjal s pravom, ampak to vzame preveč prostora....skratka pravičnost ravno ni bila moderna tema v filozofiji 19. stoletja).  In potem Karl Marx skozi analizo nastanka presežne vrednosti prinese nazaj v filozofijo pravičnost.

In na to se potem prime francoski filozof Joseph Proudon, ki zapiše zgodovinski stavek La propriété, c'est le vol! v knjigi (sem zahvaljujoč temi odprla škatlo mojih zapiskov iz časa študija in se spomnila, kako sem knjigo kopirala na v knjižnici Quai de Orsay, oli-ti francosko zunanje ministrstvo) Recherche sur le principe du Droit et du Gouvernment. Po naše: Lastnina je tatvina.

V tej Študiji principa prava in vladanja Proudhon po eni strani sesuva pravico do lasntine - ker ta pravica po njegovem onemogoča ostale pravice, kot so svoboda, enakost,brastvvo (to je napisal kakega pol stoletja po francoski revoluciji 1789, ki je zrasla na teh predpostavkah). In kot altenrativo - in to je najbolj zanimivo, Proudhon predlaga, da bi v bistvu morali to pravico (lastninsko omejiti) in omgočiti razrast drugih pravi in da bi - kar je še bolj zanimivo - preprosto naredili abolicijo ali pa izničitev privatne lastnine. Imeli bi samo osebno lastnino, tisto, da bi imeli posameznik vse po svojih potrebah. In ko ne bi bilo lastnine, bi po potrebi med samo izmenjevali blago in storitve po dogovoru, vendar brez denarja. To je imenoval le mutualisme. Če tole ekipi, orjeni pred 1970 zelo znano....ja, dragi moji, to je tisto, kar je bivša Juga tudi izvajala. Namreč, Kardelj je (redka kombinacija intelekutalca širokega kalibra s premetenostjo političnega lisjaka še večjega kalibra - gospod je bil siva eminenca od 1945 pa do 1979, kar je dosežek samo po sebi. Poleg tega, državnost republik v ustavi 1974 je njeogovo delo, tu je potem Slovenija v letih 1989 - 1991 poiskala ustavno podlago za osamosvojitev-to slednje, da morajo "pri Kardelju" iskati podlago je ortodemosovce v tistih časih salamensko bolelo). je koncept svobodne menjave dela in koncept samoupravnih interesnih skupnosti kar v velikem delu zasnoval na Proudhonu. Še v osemdeseith je bilo salamensko težko najti Proudhona po knjižnicah v Ljubljani (NUK; sociloška, FSPN) in smo se nadobudni študentje družboslovja nepopisno zabavali, ko nam je asistent na vajah rekel, "pa podjdite v Tacen vprašat, če je še kaj tam..." In ko je naša knjižnica dobila nazaj dva Proudhona, se je začelo naše omiljeno početje, iskali smo Proudhona v Kardeljevih tekstih in obratno Drugo izmed naših omiljenih početij je bilo križanje  variabel v bazi slovenskega javnega mnenja. Npr: križali smo vprašanje, če se vprašani udeležuje cerkvenih obredov s članstvom v ZK. Je salamensko velik enot prišlo na preseku ven. lepi časi.

Tako sem potem tudi jaz skopirala svojega Proudhona

 Mislim, da bo del družbenih aktivnosti vsekakor potekal tako, da se bo menjala storitev za storitev. Konec koncev, koncept Časovne banke temelji na tej predpostavki. Bi pa težko našla argumente, da se bodo družbeni odnosi in stopnja delitve dela v predvidljivi prihodnosti (50 let) spremenili do te mere, da bi neposredna menjava in tudi multilateralna menjava lahko funkcionirala brez univerzalnega menjalnega sredstva.

Tudi nisem pristašinja metanja puške v koruzo, v smislu "nič se ne da, riba smrdi pri glavi in jaz tja ne morem" in akr je še takih metafor. Tudi ne zveni nič selfhelpovsko tisto, da se začne pri sebi. Čisto vsak lahko pri sebi pogleda, če je zadovoljen s tisim krogom in obsegom, na katerga ima vpliv. Namesto tega, kako se ne da nič narediti v politiki (halo, če koga zanima, se lahko vedno vključi v stranko (jih je nazarensko veliko, še vedno preveč), če bo stranka količkaj pametna, mu/ji kakšno leto itak več kot na sestanki krajevnega odbora ne bo pustsila nič početi - ker je treba v tej sferi biti strahorno potrpežljiv, za potrpežljivce tipa junaka za šankom v tej sferi ni prostora). Ker, če se ti ne javiš, ima Jazbinšek več možnosti, da ponovno za kaj kandidira....

Ampak, saj ni treba v politiko. A ste res naredili maksimum v svojem delokrogu, v svoji družini? Se ne da nič popraviti, nič drugače početi, nobene možnosti dodatne kreativnosti whatsovever? Bi rekla, da ne. Ker toliko razočaranja v pisanem je do neke mere tudi posledica tega, da vsakdanjik tistega, ki je razočaran, ni posebej raznolik, kreativne in omembe vreden. In za to niso krivi samo drugi.

7. sep 2012 19:14

Berem in tuhtam in kimam in tuhtam in berem, do zadnjega Vendelininega odstavka.

Pa kako ne boš razočaran, če prebereš, mislim da proximin, sestavek o  zobeh in si domisliš še vse ostale posledice za zdravje samoplačniško nesposobnih.

Pa pogledaš sosedovo družino, ki ima pri dveh zaposlenih  komajda za plačilo mesečnih obveznosti in prehrano, o kakšnih novih čevljih in oblačilih za dva šoloobvezna lahko le kreativno in raznoliko sanjajo.

Pa pogledaš skozi okno, ko človek, ki je še včeraj imel spodobno plačo, danes raznoliko in kreativno brska po smeteh.

In teh pa-jev je nebroj in za njih so brez dvoma krivi drugi.

O teh razočaranjih, o tej nemoči je bilo govora (vsaj večinoma), če se ne motim.

lp

7. sep 2012 21:02

Point je, mzm, da lahko čisto vsak razen razočaranja ravzije še kak drug sentimetn, po možnosti bolj produktivne. Biti razočaran je z naskokom najlaže.