Dojenček noče spati v svoji posteljici

Tole klepetanje bom dopolnila z meni zelo ljubo zgodbico. Fantek, ki se je rodil sodelavki, je danes že doktor. Obiskale smo ju, ko je imel kakšen mesec. Mamica se je pritožila, da veliko joka, skoraj nič ne spi, da je utrujena. Deček je res ležal na hrbtu v posteljici, nič pokrit, čeprav je bil februar, v stanovanju je bilo sicer toplo, sploh pa če si bil odrasel, oblečen in v gibanju, mali pa v pajacku, nepokrit in sam, mamica je imela medtem sto in en opravek. Vzela sem ga iz posteljice, stisnila k sebi in se vključila v pogovor, mali pa je zaspal kot angelček. Mamica je rekla, da pri njej nikoli takole ne zaspi.

Otrok čuti, če je mati nervozna, če se ji mudi, predvsem pa vem, da je tega fantka zeblo in ni mogel spati. Cvetka je hitro ugotovila, da je zdaj dobro, ko je deklici toplo. Za otročke si moramo vzeti čas in potrpljenje, ni treba, da je vedno vse v wasser vago, še prehitro zrastejo.

Naša deklica, ki bo imela naslednji teden 3 mesece je do prejšnjega tedna spala pri nama v postelji, včasih celo na meni ali na mojemu partnerju, drugače ni šlo. Svojo posteljico je dobila šele prejšnji teden. Prva dva meseca je dobesedno preživela v mojem naročju, ker je imela hude krče in je veliko prejokala. Zdaj je bolje, a mi še vedno vsak večer zaspi v naročju in šele ko trdno spi, jo dam v žakeljček, da ji je toplo in nato v posteljico. Prvi mesec sem jo povijala v rjuho, da je bila na tesnem, da se je počutila varno, kot v maternici. Tako majcen in nebogljen otroček se ne more razvadit (strokovnjaki pravijo, da se ne more razvadit prvih 6 mesecev), edino kar potrebuje je materina toplina, bližina in nežnost.

Čimveč se crkljajte!

Spagon, čestitam!

Hvala

Cvetka5, te popolnoma razumem. Tudi mi nismo nikoli spali z otrokom na sredini postelje, kar pa ne pomeni, da se nismo crkljali. Naš 14-mesečnik od prvega dne spi v svoji posteljici brez problema. Če se je ponoči prebudil , sem samo svojo roko položila k njegovemo obrazku, da me je čutil in je pomirjen spal dalje. V začetku sem ga sicer imela kako noč ob sebi za kako urico, a nisem spala popolnoma nič. In tudi potem, ko je postajal večji, sam ni hotel biti v najini postelji, ampak se je prebudil in imel "veselico". Torej smo skupno spanje opustili.

Poslušaj svojega otročka, kaj potrebuje, in kmalu boste videli, kaj komu odgovarja. In če punčka ne spi pri tebi, ne pomeni, da si slaba mama. Vem, da bi zanjo naredila le najboljše! In crkljajte se, kolikor se da, ker kot so že ostale povedale- tako hitro bo zrasla....

Me veseli, da je odejica pomagala

No tudi meni je moja teta ob prvem otroku (in mojih rosnih 22 letih) svetovala, da je treba tako majhnega otročka "zavit" - niso jih zastonj dolga leta povijali v štruce (pa pustimo sadistične zgodbe o ravnih kosteh pri miru). V glavnem si že vse ugotovila - otrok rabi občutek maternice okoli sebe, če pa diši po tebi, toliko bolje. So pa takile dojenceljni nagnjeni k temu, da imajo vsakih nekaj tednov nove "finte", tako da se verjetno še kaj beremo :)

Kaj pa če jo motijo lesene palice okoli stajice. Mogoče ima s tem problem. Če tak pogledaš, na kavču ni obdana z nobenimi palicami v stajici pa je in ima občutek zaprtosti. Pogoče bi kaj uredili glede stajice. Drugače pa se strinjam, vztrajanje naredi največ in hkrati  bližina (božanje).

lp

O tinca, pozdravljena, tebe že pogrešamo, te že dolgo ni bilo tle gor. Oglasi se še kaj!