Tone pavček...

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.
(Tone Pavček)

"Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova."

Misliti hočem, kot misli reka.

Teči od izvira do izliva

kot ona, ki med bregove ujeta

nikoli ista in zmeraj živa

odteka v večnost

in neprenehoma biva.

                         T. Pavček

Vedno ga je lepo prebirati.

Počivaj v miru, ljubi moj pesnik

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu ...

Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.

Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.

Zdaj se ne bova več srečevala. Nisem ga osebno poznala, pa vendar sva bila znanca z ulice. Kadar sva se srečala, sva se nasmehnila drug drugemu. In ne samo midva, veliko nas, ki smo ga srečevali, kadar je bil v Ljubljani. Upam, da bo zdaj srečal svojega ljubljenega sina tam gori med zvezdami.

Naor, anede? Sonček od človeka!

http://tvslo.si/predvajaj/posnetek-brez-naslo

Eden mojih najljubših, saj lahko njegovo poezijo prebiraš vsak dan, ob vsaki uri, v vsakem razpoloženju. Zdaj bo tudi on zvezda na nebu, saj je prišel do konca.

RIP,

SREČA

Sreča se zmeraj z nesrečo brati.
Tako stare knjige uče.
A človek ne neha verovati
in za srečo kakor za zvezdo gre.

Tako živi sreča svojo posebno zgodbo
med stvarmi in med ljudmi,
ki jo poslušajo kot staro godbo,
ki ni resnična, a milo zveni.

A sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne v žepu ali pod palcem zaklad.
Sreča je, če se delo dobro opravi
in če imaš koga rad.

Potem v tebi dve sreči gorita.
Dve sonci v srcu. Dvoje svetil.
Od njiju je luč okrog tebe razlita,

ko romaš za zvezdo, k sebi, na cilj.

                        T. Pavček