22. jul 2009 0:38
Evo,
kot ponavadi pride kaksen dan ko vse gre narobe. Danes sem imel namen kupit letalsko vozovnico do Milwaukee-ja, grem na agencijo da kupim karto in namesto pricakovanih 180$ hocejo imet 900, pol na moje prigovarjanje zmanjsajo na 600, e pa *ebiga bom ze videl......... no gremo po vrsti.
Nekaj besed se o poletu iz evrope. Letalo pride v Pariz, kot se sika na terminal 2d. Odhod letala je za Toronto je s terminala 2F, oh pa to je cisto zraven. Vprasam kam, mi pokazejo, pridem do avtobusne postaje. Pocakat moram avtobus N3 ki pelje do terminala 2F. Cakam enih deset minut, ze rahlo zivcen ( da ne zamudim ) avtobus pride in pelje enih petnajst minut do terminala 2F. Stopim v novo vrsto za varnostni pregled, traja enih petnajst minut in koncno najdem terminal 45 s katerega je vkrcanje na letalo za Toronto. OK, to opravim, po moje zadnje minute ( pa ni bilo cisto res ). Letalo kot letalo, nizkocenovni potniki ne dobijo konjaka za aperitiv, pa kaj cemo, tudi chardonney je cist v redu. Sopotnica, zenska iz toronta, bila s familijo na potovanju ( 15 dnevnem ) po evropi- francija in Italija ( navduseni ). Bodoci, da so rezervirali zadnji moment, ona in hcerka ( cca 5 let ) je dobila sedeze tam kjer sem jaz, moz in sin pa nekje naprej v letalu.
Poskusam izvrtati kaj vec o avtobusnih povezavah v Torontu in Kanadi, pa ko ugotovim, da o tem vem vec kot ona neham vrtat. Ona je drugac dostudirala farmacijo v Angliji, anglesko govori cist v redu ( saj veste oxford eanlish: izgovorite prav, recimo material, perhaps.... pa se kaj ). Ko smo se pogovorili, prosi me, da zamenjam sedeze z njeno hcerko, ker je imela s mamico dva centralna sedeza v letalu ( srednjem koridorju in se naslon za roke ne more dvignit, kar je nerodno ce hoce otrok spat in bi rad imel glavo mami v krilu ) A ne da sem fajn zakomliciral, skoraj se sam ne razumem ). Kakorkoli, dobim novega sopotnika na desni, studenta iz Pariza, ki ima namen nadaljevat studij na vojaski akademiji. Ko sem mu pojasnil kako stoji stvar s kapitalizmom, ne vem ce bo se vztrajal.
Hrana na letalu solidna, vina dovolj, stjuardece srckane ( za moj okus mal sestradane, pa kaj cemo, saj so francozinje ). Za eno rec iz menija, recem mojemu studentskem sopotniku, da je zelo v redu in on to pusti kot desert, je mislil ( in je tako bilo videti ), da ja apple crumbl, bil pa je Eggplant crumbl ( ne znam prevesti ).
Drugac, na francoskem letalu, govorijo vecinoma francosko, tistih nekaj informacij v anglescini povejo tako hitar in s takim naglasom, da tudi nic ne razumem.
Pred pristankom letala v ZDA je obicajno videti nekje v blizini letalisca policijske luci, nekaksna policijska intervencija. Tukaj tega ni bilo videti in se mi je zdelo, kot dobro znamenje.
Kaze, da sem se zmotil glede policije: ( a ste videli, nasel dvopicje ) Kape nesejo, tisti na letaliscu jih res niso.
Pa ce sem ze pri policiji, v Torontu je slisati manj tulenja policijskih siren kot v " nasem malem mistu, metropoli zasavja " . Pri nam je tako, da ko policaji gledajo kaksno amerisko kriminalko, zmeraj prizgejo sirene, pa po resnicnem dogajanju, ne vem, ce je za tem bila potreba v zadnjih desetih letih vec kot enkrat ali morda dvakrat.
Drugac, tele kanadcani govorijo zelo lepo anglescino, cist nic se ne afnanja v izgovorjavi, mal je specificnega naglasa, mal ma spominja na avstralski ( e *ebiga, strokovnjak ). Edino, tale mladina vcasih govori prehitro, pa moram prosit, da ponovijo cist pocasi.
Vceraj po prihodu, sem rekel, moram pojest nekaj lahkega.
TBC, kot bi rekla proxima, takoj dodajam jaz ( to pa zato, da mi napisano ne izgine, kar se meni tudi zgodi ).
ezoj