Plače

16. dec 2008 0:23

Ni sicer direkt povezano, a malo že: tole sem danes dobila po mailu:

Nekoč je v neko vas prišel človek in vaščanom ponudil $10 za vsako opico, ki jo bodo ulovili. Glede na to, da je bilo v njihovi okolici polno opic, so se vaščani odpravili na lov. Mož je nato od njih kupil na stotine opic in ko se je število opic naokoli zmanjšalo, so jih vaščani prenehali loviti. Nato je mož ponudil $20 za vsako opico. Vaščani so se zopet podali na lov. Število opic je še bolj upadlo in ljudje so se spet vrnili h kmetovanju. Ponudbo je povečal na $25 in opic je ostalo tako malo, da je bilo skoraj nemogoče najti še kakšno opico.

Mož je potem objavil, da vsako opico kupi za $50!! Vendar je moral v mesto zaradi posla in za odkup opic pooblastil svojega pomočnika. Ker šefa ni bilo, je pomočnik rekel vaščanom: »Poglejte vse te opice v kletkah, ki jih je zbral mož. Prodam vam jih za $35 in ko se vrne iz mesta, mu jih prodajte za $50 vsako.«

Vaščani so res zbrali vse svoje prihranke in kupili vse opice. A nikoli več niso videli niti moža, niti njegovega pomočnika, edino vse polno opic!!

Sedaj malo bolje razumeš, kako deluje Wall Street!!

 

Atina

16. dec 2008 7:16

Vendelina jr. je napisal/a:

Ežoj, žal mi je, ampak iz pratik in wikipedij se ravno veliko človek ne nauči.Razsvetlitve na formatu foruma sicer ne moreš dobiti, morda kvečjemu izhodišče. Najprej se bova preselila na nivo epistemologije (znanost o tem, kako znanost raziskuje svoje predmet opazovanja in kako izvaja trdtive), konkretno v epistemologijo ekonomijePri epistemologiji ekonomije igrajo pomembno vlogo modeli - modeli kot abstraktna konstrukcija realnih momentov. Eni modeli so bolj posrečeni, eni manj. To je prva iztočnica. Druga iztočnica gre takole: v modele se smiselno vnašajo že preverejni pokazatelji, ozrioma se uporablja smiselna intepretacija. Šolski primer te trdtive je, ko npr. prikazujemo projekt v formatu bilance stanja podjetja in obratno, ko podjetje prikazujemo kot projekt. Ali pa npr: ko kazalce borznih rasti in padcev uporabljamo za ocenjevanje vrednosti kapitala ene konkretne firme, ki pa sploh še ni na borzi (pa bo šla tja, vendar jo je treba prej oceniti).Skratka, izovrni Ginijev koeficient je res to, da se meri distribucija dohodkov/dobrin na populaciji (nacionalni ekonomijie). V nadaljevanju pa so ta isti princip merjenja porabe smiselno interpreterili tudi na manjših skupinah in konec koncev, se ga da meriti tudi na individumu....in če razmerja za kaj ena skupina porabi dohodke spraviš v časovne vrste, dobiš točno to - krivuljo. In ta krivulja pokaže to, da se tekom življenja porabi vse, kar se pridobi (in to je res, nihče na oni svet nič ne nese s sabo) S tem, da poraba vključuje tudi investicijsko porabo (nakupi nepremičnin, nakupi vrednostnih papirjev, ostale finančne naložbe).Hope this helps.Vendelina jr.

Žal, ne. To je le " smoke and fog making ", na ta način je možno dokazati, da krti letijo po zraku kot vrabci in regljajo kot žabe. Iz vsega zgoraj napisanega sklepam, da Ginijeva kriva konsumpcije ne obstaja, ne nazadnje, v 21-em stoletju, če nekaj ni v slovarjih in enciklopedijah, potem tega tudi v resnici ni.

Lisa, točno tako.

Mici:

Sara, čist te razumem, vseen si lahko Ameriko ogledaš, je zanimiva, ne vem če si tole že videla:

http://www.youtube.com/watch?v=JG9CM_J00bw

Jerneja, hvala, v soboto in nedeljo sem res užival v peki piškotov, še moram dokončat napečeno.

Atina, tega nisem prej prebral, je pa res lepa ponazoritev delovanja, pravzaprav celega kapitalizma.

Kapitalizem se sesuva, poka po šivih ( novica od včeraj: goljufije na Newyorški borzi ), pri nam novopečeni branilci kapitalizma, ki živijo na tuj račun ( in se vsake tolk izjasnijo, da je 500€ plače res malo ), prirejajo glamurozne prireditve in se imajo za več vredne.

 

ežoj

16. dec 2008 8:29

ežojči, že Rimljani so rekli, da se je treba bati tistega, ki je prebral samo eno knjigo ....ali pa se napaja zgolj na pratiki in wikipediji.... Anyway, tale diskusija je malo ausglajzala. Vendelina jr.

16. dec 2008 8:33

Vendelina jr. je napisal/a:

In daj no, sprijazni se no s tem, da ni ravno pametno tekmovati v disciplini, za katero ravno nisi opremljen. In ti, dragi forumski kolega, nimaš opreme, s katero bi me premagal v diskusiji, pa ne glede na to, kako se trudiš. Vendelina jr.

Še za Prešernovo Uršiko se je našel, "ki bil ji je kos", ni , da se ne bi tudi za našo drago Vendelino jr. .

 

Sam sistem kapitalizma bi bil čisto sprejemljiv, če ga ne bi tisti, ki imajo možnost, preveč izkoriščali v svoj prid. 

Podobno  je (bilo) s socializmom. Na račun tega, da je bila večina zadovoljna, je manjšina za svoje delo prejela premajhno plačilo. 

Še en vidik  je nekdo že pred časom hudomušno opisal takole:  v socializmu smo imeli majhne plače, pa še tistih nismo mogli zapraviti; v kapitalizmu so plače ostale majhne, potrošna ponudba se je pa podeseterila.

Cila

16. dec 2008 9:23

Vendelina jr. je napisal/a:

ežojči, že Rimljani so rekli, da se je treba bati tistega, ki je prebral samo eno knjigo ....ali pa se napaja zgolj na pratiki in wikipediji....Anyway, tale diskusija je malo ausglajzala.Vendelina jr.

Sedaj se mi ne ljubi preverjat a so to res rekli rimljani, strinjam pa se tudi, da je diskusija mal ausglajzala. Zraven pratike, sem pripravljen prebrat tudi tisto knjigo v kateri je " Ginijeva kriva konsumpcije ", seveda, če taka knjiga obstaja. Bojim se pa, da mi ne bo treba nič brat.

ežoj

16. dec 2008 9:41

Ežoj, Nuk stoji, knjižnica od EF tudi, samo se bojim, da bo to preveč teksta zate......v smislu, da ljudje z naravoslovno provinienco nekako težje osvojijo tako način družboslovnega razmišljanja, da razumejo metodologijo in da kolikor toliko suvereno zbirajo podatke. Namreč, materija se tu-in-tam omenja v makroekonomskih člankih in ponavadi so ključne besede za iskanje člankov npr: konsumpcija, različne oblike konsumpcije itd itd (in to najbolje še v angleščini) Ekonomija je v učbenikih in formatih "pameti ene knjige" zelo skopa in se pač študira tako, da se poišče prvih toliko in toliko knjig, potem se v vsaki knjigi poišče ustrezno poglavje in potem se upa, da se kaj od prebranega tudi razume.... Imam sezname literature na drugi postaji, ko zberem, ti pošljem. Pri tem te opozarjam, da je čakalna doba za knjige rahlo dolga, ker si večino literature sposodijo profesoriji in imajo grdo navado, da "pozabijo" vrniti literaturo. Naomi Klein je pa sama sebi svoj brend in je za branje na oblačni plaži čisto okej, več pa ne doseže. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 16. dec 2008 10:07:25

16. dec 2008 10:26

Spet dim in megla. Ginijev koeficijent ki kaže porazdelitev prejemkov med prebivalstvom neke dežele, nima nobene povezave s porabo teh prejemkov, pa model gor, model dol. To je kot da iščeš povezavo med dolžino skoka kenguruja letnika 2004 in množico rib v kanadskih rekah. Na naravoslovju nas naučijo logičnega mišljenja.

Kleinova in Chomski so mejčken več kot berilo za plažo oblačnega dneva.

 

ežoj

16. dec 2008 12:44

Ja, na naravoslovju nas naučijo logičnega mišljenja, in tudi pravijo, da stvar res razumeš in obvladaš šele takrat, ko jo znaš preprosto razložit laiku, ne pa da jo zavijaš v meglo in dim. No ja, glede na debate ob raznih "alternativnomedicinskih in revitalizatorskih" temah tudi nam to ne uspe vedno, ampak poskušamo pa, a ne?

 

Torej, a smem poskusit po naravoslovno poenostavit neko vzvišeno Ginijevo teorijo konsumpcije?

Jaz si to predstavljam takole:

 

Prebivalci neke afriške vasi so tako ali drugače zaslužili določeno vsoto denarja.

Kar so imeli prihrankov, so jih vložili v nakup opic po 35 €.

Ostali so torej brez prihrankov in so do svoje smrti živeli samo še od sadežev, ki so jih nabrali v džungli in jih sproti pojedli.

Tekom življenja so torej porabili vse, kar so pridobili.

Razlaga torej potrjuje Ginijevo teorijo in ekonomisti so full zadovoljni sami s sabo.

Saj konec koncev, če bi imeli črnčki več denarja, bi pa kupili več opic po 35 €, a ne?

Tisti trgovec in njegov pomočnik se bosta pa že potrudila, da tudi do konca življenja porabita vse, kar sta zaslužila, saj sta nedvomno seznanjena z Ginijevo teorijo.

Važno, da imamo teorije, ki lepo utemeljijo in razložijo cel kapitalistični sistem,  koga pa še brigajo ubogi črnčki in opice in njihove banane...

še zmeraj mislim, da zasluži vsak primerno porcijo banan; tisti, ki jih nabere več, pa naj jih več tudi ima, samo ne tako, da jih pokrade od drugih!

 

LP

Nasja

16. dec 2008 13:07

Vendy in ežoj, jaz vaju imam oba rada Vsem želim veliko (vsestransko) uporabnih in pošteno pridobljenih Nena-morje

16. dec 2008 13:54

Ja, nas tretirajo kot V Evropo. Zato nas s plačo primerjajo z Hrvati, Romuni, in kaj jaz vem kom še vse. Pri nas se oblikujejo podjetja, svetovno uspečnih znamk, podružnice za V Evropo. IN potem šefi tulijo, kako imamo dobre plače, nasproti drugim. Zato imamo slabše izdelke na policah trgovin... Ker se primeramo s slabšimi. In ko pride do plač, zelo prav pride. lidka [sonce]