Sosed pretepel sedemletnice

Mislim, da je bilo že skoraj vse povedano. Ampak je še nekaj. Če je razlog, da je človek podivjal, samo to, da so otroci dvakrat tekli po stopnicah mimo njegovega vhoda, potem je z njim nekaj narobe. Resnično zelo narobe, tu mislim na duševno bolezen. To je hud problem, sploh, ker okolica ne more narediti nič, dokler bolnik nekoga resno ne poškoduje, ali pa sam spozna, da potrebuje pomoč (kar se ponavadi ne zgodi). Imamo žalostno izkušnjo s paranoičnim sodelavcem - žalostno in mučno za vse, tako da bi resno kazalo razmišljati tudi v tej smeri. Razumem pa, da otrokoma taka razlaga nič ne pomaga, to je zelo bridka izkušnja, ki ju bo še dolgo spremljala. Lep pozdrav, Sonja

blažka, če niste šli na policijo, se ne čudit, če se bo zadeva ponovila. Malce prehudo je tri deklice vleči za ušesa. Če soseda moti hrup, se pokličejo starši in uredi z njimi, ne pa tako.

In pri bogu, zakaj si pa čakala skoraj do večera, da mož pride domov? V takih rečeh je treba ukrepati takoj, saj si vendar mama.

 

Ljudje, kot je ta sosed, ne razumeja običajnega jezika, zato jim je na takšna dejanja treba odgovoriti  tudi v "njihovem". Zdravniška potrdila, policija, vsaj nekaj postopka z njim, da vidi, da mislite zares. Zdaj, če niste ukrepalli na ta način, bo samo še dobil krila, ne glede na to, da mu je mož povedal svoje.

Izkušnje pač kažejo tako. Iskreno upam, da se pri vas to ne bo več ponovilo.

Mamamia

mamamia

Se podpišem pod mamamio!!!

MissLady

Blažkaa, pa zakaj nas sploh za mnenje sprašuješ...

Pišuka, sem razočarana.

Ostalo je pa že itak mamamia napisala.

jasna

Kakšne imate druge  izkušnje s tem sosedom?  Je nasploh nestrpen, jezljiv in napadalen?  Da ne bo pomote: nobenega opravičila ni za njegovo ravnanje, vedno mora (oz. bi moral) biti odrasel človek odgovorenejša oseba v odnosu do otrok. Ampak včasih je v soseski kak "neprilagojen" osebek, ob katerega se vsi spotikajo, otroci pa to zelo radi izkoristijo in pristavijo svoj lonček. Potem pa takemu osebku  kdaj tudi prekipi.

Ne rečem, da je bilo tako v tvojem primeru, to veš ti in otroci, ampak če se znajdemo v situaciji, kot jo opisujem zgoraj, je treba otroke podučiti, da morajo imeti spoštovanje do vseh, tudi do tistih, ki izstopajo iz večine (klošarji, neškodljivi pijančki, umsko prizadeti, živčno razrvani) in jim po potrebi iti s poti. Tudi to je del šole za življenje.

V moji mladosti se za otroke niso kaj prida zavzemali, zato smo jo kdaj pa kdaj odnesli tudi z navitimi ušesi, ampak večinoma ne po krivici. Moram reči, da se nismo kaj prida sekirali zaradi tega, hitro smo pa vedeli, kaj lahko in kaj ne in komu se je treba izogibati.

Cila

Svašta? Pa še nisi poklicala policije? Ma jaz bi jo takoj, ko bi mi to otroci povedali.

Očitno je z njim nekaj narobe, saj če bi mu samo popustili živci, bi mu bilo kasneje žal in bi se vsaj pokesal ali opravičil. Škoda, da ga niste prijavili policiji, s tem bi mu namreč naredili uslugo in bi mu v končni fazi lahko celo pomagali, da bi se znal obvladati. Z njim boste živeli v svoji bližini in ves čas bo deklice strah, nikoli več se ne bodo sproščeno in razposajeno igrale. To je največja poškodba, ki jim jo je zadal. Ne pozabite na ta dogodek, predvsem se poglobite z deklicami, da bodo to prebolele. Kar pa je storil tvoj mož, pa je samo stresel svojo jezo s sebe. Žal mi je, da nista ti in mama tretje deklice takoj ukrepali ter poklicali policije. Me pa zanima, zakaj še danes ženske v takih situacijah čakate na moške, da bodo oni ukrepali. LENČA

Ob tem dogodku je treba poudariti, da je fizična kazen še vedno dopuščena in da se civilna družba trudi, da bi bilo prepovedano sleherno fizično kaznovanje. Strokovnjaki so o fizičnem nasilju nad otroki povedali mnogo stvari. Fizično kaznovanje vzgojiteljev pa sploh ni mogoče primerjati z naslijem oseb, s katerimi otroci živijo vsak dan. To, kar je storil sosed je NASILJE. In to nasilje nad majhnimi otroki.

Skoraj prepričana sem, da to ni njegovo nasilno dejanje, ampak se mu je zmeraj uspelo izmuzniti. Naslije v družini ( do partnerja, staršev, svojih otrok), se nekako tolerira, ker je to njihov interni problem. Če tak nasilnež psuje v gostilni, po ulici in nadleguje mimoidoče, iz njega pa puhti vonj po alkoholu, potem ga opravičujemo z alkoholizmom. Ker se večini zdi, da pijančku pa res ni treba spoštovati meril družbe, ki zahteva nenasilje.

Naslednja kategorijo so ljudje, ki so motene osebnosti. Bolje jih poznamo pod izrazom, duševni bolniki, psihotiki, zmešanci, norci, ki zaradi svoje osebnostne motnje ali duševne bolezni ne zmorejo obvladovati svojih čustev. To so tudi edina kategorija, ki jih je pri nasilnem ravnanju treba jemati s prizanesljivostjo, pa tudi oni praviloma nimajo odvzetih opravilnih sposobnosti in so prav tako odgovorni za posledice svojih dejanj, pač odvisno od primera.

Čudaki, ki živijo v slabem socilanem okolju, pijančki, ali pač nasilniei, ki zaradi eksplozivnosti pretepajo šibkejše od sebe, tisti ne sodijo v skupino bolnikov oz. motenih oseb iz prejšnjega odstavka.

Problem pri reševanju tega problema je naša toleranca do nasilja. Če imamo preveliko toleranco do nasilja za vrati sosednjega stanovanja, mora biti toleranca do nasilja do otrok ničelna. To pomeni, nobene tolerance do nasilja, ki ga utrpijo otroci od drugih oseb. To velja za fizično nasilje in spolno nasilje.

Deklice pri teh letih kar dobro razumejo, če jim povemo, da jih ta sosed ne bi smel udariti. Meni se zdi bistveno vprašanje, kako tem otrokom povedati, da smo njihovi roditelji tudi za to, da jih branimo pred takim nasiljem. Ne znam oceniti, ali besedni dvoboj zadostuje za občutek varnosti, ali bi se otroci počutili bolje, če bi zadevo obravnavala policija. Zaradi izkušenj tudi dvomim v hitro učinkovitost sistema. Dejstvo pa je, da bodo žrtve morale vsa naslednja leta živeti v neposredni bližini nasilneža, ga srečevati na dvorišču, na stopnicah. Ćeprav bi ga ovadili policiji, to ne zadostuje, da ga izločijo iz okolja otrok.

In zato povesm razumem, da so starši reagirali tako kot pač so.

Sama sem bila nekajkra5t žrtev nasilja, zato vem, kaj pomeni prikrajšanje varnosti. Prav tako vem, da je sistem postavljen tako, da se najprej ukvarjajo z mislijo, da gre za lažno prijavo ( dokazi so v takih primerih bolj trhli, priče umolknejo), potem pa ščitijo storilca, njegovo osebno integriteto in se skozi cel postopek ukvarjajo samo s tem, kako mu krivde ne bi naprtili. Če se pregon opusti, primer zaključijo, napak pa nihče nikoli ne razišče.

V tem primeru bi pa ga ravnala tako kot sem opisala.

F r i n a

Iz prve roke ti povem, da moraš zadevo obvezno javiti pristojnim organom, da je zadeva evidentirana.Lahko se obrneš na Center za socialne zadeve, lahko pa javite tudi na SOS telefon, so dolžni zadevo speljati, do konca.V primeru, da se zadeva ponovi, takrat ne morete omenjati dogodka, ki se je zgodil pred časom , če le ta ni bil zabeležen, še celo v breme vam bo, ker ste bili kot nevestni starši in niste zadeve prijavili.

Starši, že tako ne upamo več pustiti otroke , tako kot včasih same, pa da se najde še nekdo v neposredni bližini, ki bi jim kratil svojo mladost .

upam, da bosta deklici  zadevo preživeli brez posledic.

lp

mizarka

blažkaa je napisal/a:

Nato je mimo prišel sosede iz sosednjega bloka in jih vprašal zakaj jočejo one pa so mu povedale, da jih je tapata sosed pretepel in da jim sedaj niti domov ne pusti. On se je pa oglasil z besedami: Kaj se pa lažete, smrklje? To še ni bilo nič, naslednjič bo veliko huje!!!

Kaj pa ta sosed? Zakaj je pa on tako reagiral? Vaša reakcija je bila zelo neumna, saj vem, da je težko...ampak ga nadret ni bilo dovolj...kot so že ostali povedali, če se to ponovi, boste na koncu vi na slabšem...ker tega dogodka niste reportirali avtoriteti... ne zamerit...ampak, če je tako se sprašujem, ali ste morda kasneje opazili, da le ni bilo tako hudo kot ste mislili da je? Saj veste, otroci iz muhe radi naredijo slona...tudi mi kot mali smrkavci smo imeli nekaj sosedov ki so se grdo z nami obnašali...in so jih potem naši starši kregali večkrat tudi brezveze... ycrna