Naravoslovje ali družboslovje

2. apr 2008 10:39

Tale diskusija postaja vse bolj zanimiva, pa se bom še enkrat vključila. Da se vrnemo k izhodišču. Vprašanje izhaja iz dileme naše mlajše kolegice, ki se še nekako išče v tem, kaj jo zanima. Res je, da je sila težko tam nekje pri 17-h narediti plan, kaj boš počel/a v življenju in ali je to res TO in kaj pa, če sem se zmotil/a..... Ampak, po drugi strani pa se več ali manj vsakemu človeku v času srednje šole nekaj zgodi, da si začne stvari postavljati na svoje mesto. Samo tisti trenutek je treba prepoznati. Sama imam izkušnjo iz prvega letnika gimnazije. Bila sem pri biologiji med štirico in petico in je profesorica rekla, da me bo vprašala za končno oceno in ob predpostavki, da bi se to izšlo, bi tisto leto končala z odličnim uspehom. Seveda sem se naučila celo biologijo tistega letnika. Ampak pri zaključevanju se stvari niso dobro zložile. Najprej so bili na vrsti tisti, ki so imeli nižje ocene in je trajalo dolgo, tako da tisti, ki smo bili med trojko-štirico in štirico-petico, sploh nismo prišli na vrsto. In je ženska vsem na koncu šolskega leta zaključila na dol (moja mama, prav tako profesorica, ampak na drugi šoli, je rekla, da je to kozlarija, da na koncu leta pa se v takem primeru zaključi na gor in to otrokom pove in se potem dogovorijo, da naj "mularija" to upošteva v naslednjem šolskem letu in otroci to praviloma upoštevajo). In sem končala prvi letnik s prav dobrim uspehom. In mi je bilo totalno vseeno. Tista štirica iz biologije me je pripeljala do spoznanja, da ni važno, kakšen je moj končni uspeh, pomembno je to, da zdaj znam tisto biologijo (mimogrede, faze v mitozi in mejozi znam še vedno). Naslednja tri leta sem šolo delala brez problemov (če odštejem, da s profesorjem za fiziko nisva imela nobene kemije in mi je zagnusil fiziko, ampak to je itak naredil celi generaciji), ker sem se učila samo tiste stvari, ki so me zanimale. In sem resno spraševala, zakaj moram to-in-to znati. Recimo, zakaj moram znati integrale. In je profesorica za matematiko razložila, da se izračun ploščine pod krivuljo uporablja čisto povsod, tudi v družboslovju, ko delamo distribucijo vzorca in da se enako računa distribucija rezultatov pri javnem mnenju kot kakšni učinki zdravila na izbranem vzorcu....In takih primerov je bilo ogromno in smo se potem v srednji šoli nekako do konca tretjega letnika vsi pripravili do tega, da hodimo v šolo zato, da nekaj znamo in da tisto, kar znamo, se da tudi uporabljati. Pa ne samo to, od profesorjev smo začeli zahtevati več, kot je bilo sploh v učnem načrtu, pa naš razred daleč od tega, da bi bil štrebarski, preprosto smo na eni točki začeli radi hoditi v šolo in med sabo tekmovati v znanju in ne v ocenah...Se je obrestovalo, diplomirali smo vsi, nihče ni opustil študija. . Oziroma, če v materiji nisem našla ničesar, kar bi me zaintrigiralo, sem zadevo opustila (okej, fizika mi je bila zagnušena, zato sem vanjo vlagala minimalno energije). Hočem reči, naj otroci v srednji šoli iskreno vprašajo profesorja, zakaj se morajo tole naučiti in zakaj bodo to potrebovali. Jaz sem hodila v srednjo šolo pred dvajset in več leti in je bilo vse bolj ex-katedra, pa smo vseeno vprašali in guess what, profesorji so razložili, zakaj. Odkod ta slovenceljsko-bojazljiva drža v stilu, če se bom izpostavil/a me bo pa človek dobil "na piko", zato bom raje tiho? To ne pomaga. Mislim, da aktivna drža dijaka pomaga predvsem dijaku, da ugotovi, kaj ga sploh zanima in ima potem manj možnosti, da fali pri izbiri študija in poklica. Ko enkrat veš, da se učiš za to, da nekaj znaš, potem se ti interesi enostavno razkrijejo, vidiš, kaj te zanima in odgovor je tu. Pa ne takoj reči, da so pomembne vse točke, pa da je srednja šola ena sama storilnost in da je treba paziti na vsako piko. Te točke za maturo so itak ena dimna zavesa, ki jo je treba spregledati. Najdite smisel v materiji, ki se predava. Najdite smisel v povezovanju materij - mimogrede, mi smo morali za seminar v srednji šoli najti Tolstojeve razprave o matematiki (skupen projekt matematičarke in književnosti) in preden smo jih našli, smo prebrali celega Tolstoja....in guess what, na zadnji obletnici mature smo ravno to materijo ponavljali... Glede tega, kateri študiji so pa kao "težji", se mi pa zdi, da so vsi težji, če greš na napačen študij. Oziroma, da če glava ni sposobna zapopasti materije, potem je pa res težko (to smo sicer v študentskih letih vedno nabijali kolegom iz medicinskega faksa, ki so v prvem letniku zboleli za kompleksom bele halje, potem so pa pri nas padali kot snopi na Sociologiji znanosti...) Toliko. Kolege naravoslovce vljudno prosim, da mi razložijo, kaj je Maillardova reakcija. Za razumevanje povezovanja obeh znanosti priporočam branje Kelmannove Izmere sveta (mimogrede, tole je bestseller), jako zabavno. Aja, Tolstoj je fasciniran nad odkritjem diferencialnega računa v 4. delu Vojne in mir.... Vendelina jr.

2. apr 2008 10:51

No, pa lotite se še branja knjige Kratka zgodovina skoraj vsega (Bill Bryson). Vredno.

 

rimljanka - zasebno mnenje

2. apr 2008 10:53

Je***ti, dons je moj crn dan, nikoli si nisem mislila, da se bom morala od ZMK kaj naucit - po podrobnem googlanju, wikipedenju in yahoojanju jemljem izjavo o dioksinu nazaj... *blush* lp, proxima

2. apr 2008 11:16

Končala sem gimnazijo in sem prepričana, da ima dovolj splošnega znanja iz družboslovja in naravoslovja. Je pa res, da sem pri držboslovju blestela, pri naravoslovju pa se mi je učenje upiralo, čeprav sem se bila sposobna postaviti tudi z odličnim znanjem. Vendar vem, da sem morala v znanje, ki sem ga pridobivala z odporom vložiti več energije. Kot pač v vse stvari, ki jih ne delam z veseljem. Na srečo v mojem življenju ni dosti zoprnih stvari.

Že od nekdaj sem prepričana družboslovka. Študirala sem tisto, kar me je veselilo in bi še enkrat šla študirat isto. In pravijo, da svoje delo opravljam z žaron, kar mi je vsekakor veliko priznanje.

Že sam moj poklic ima precej različnih področij in lahko rečem, da imam do nekaterih posebno afiniteto, nekaterih pa ne maram. In je spet  isto: za zoprne zadeve porabim veliko več energije kot za projekte, ki jih delam z veseljem.

V kar precej letih moje kariere mi je bilo dano, da sem delala toliko različnih stvari, ki na prvi pogled z mojo osnovno izobrazbo niso imeli veliko zveze. Danes pomislim, da je bilo teko obdobje pripravništva. Ker sem vmes zamenjala tudi delovni kolektiv, se mi je dogajalo, da so mojo sodelavci ( preveč) računali na moje nepoznavanje problematike in so me nekajkrat hoteli peljati žejo čez vodo, ker se jim niti ni svetilo, da zadevo dobro poznam. Svoje delo sem prav zaradi te dodatne usposobljenosti opravila bistveno lažje. Danes lahko rečem, da so mi  stvari, ki sem jih delala z odporom, prišle najbolj prav, ker je bilo v mojem profilu to redko znanje. Spominjam se, da sem predelovola svetlobno tehnični prročnik zaradi porabe energije, utemeljevala porabo vode in energije po formuli iz fizike, ker so nas neki dečki skušali oguljufati z napačnimi izračuni. Do smri ne bom pozabila nekega štromarja, ki mi je prines predračun za neko vzdrževanje in izpod tistih štirindvajsetkaratnih brkov se mi je porogljivi smehljal. Mislim, da mu je ugasnil nasmešek, ko sem ugovarjala predračunu z zelo konkretnimi podatki in je njegov direktor znorel. Zaradi njegove malomarnosti in ( najbrž) zaradi moje predrznosti, ker sem si drznila drezniti v nedotakljivo.

 

Prednost moje predizobrazbe in izkušenj je v tem, da pri odprtih vprašanjih znam postaviti vprašanje in znam poiskati strokovnjaka, ki mi bo na to odgovoril. Če se mi pri mojem znanju iz knjigovodstva zdi postavka v bilanci nenavadna, se mi zdi prav, da to pojasni strokovnjak in da se ne vtika v take razlage nekdo, ki tega ne pozna. Na meni pa je, da zadevo razumem in jo kasneje uporabim.

 

Najslabši delavci so tisti, ki delajo svoje delo z odporom tudi zato, ker so jih pri odločitvi za poklic preveč odločali finančni vidik, ugled poklica, želje staršev in družbeni trend. To so ljudje, ki so zaradi napačne odločitve nesrečni in se v svojem poklicu ne počutijo izpolnjeni.

 

Poklic pomeni, da si poklican za opravljenje nečesa. In mene ne bo nihče prepričal, da sem enakovredno poklicana za delo fizika in za delo socilanega delavca. Tisti, ki me pokliče, ne more biti tako zmeden, da ne bi me poklical po dveh imenih, kajne.

Usmerjanje na poklicni poti naj bi opravljali strokovnjaki, Pred mojim vpisom me je usmerjala ena popolnoma nesposobna psihologinja, ki mi ni dala niti ene same pametne usmeritve, samo momljajoče se je strinjala, da je izbira prava, njeni podatki o možnostih zaposlitve pa se bili tud popolnoma zgrešeni. Kasneje sem je srečala na drugem delu, ko je bila takisto zanič. Pravzaprav hudobna psihologinja, ki tega dela ( pomoč ljudem), sploh ne bi smela opravljati.

Pravijo, da vsak berač svojo molahko hvali. Vsak si želi spoštovanja svojega poklica, vendar ne za ceno poenostavljanja zahtevnosti drugih.

Če bi bila bogata, in bi se mi ne bilo treba preživljati z lastnim delom, bi se bila odločila za študij zgodovine, etnologije, vendar sem takrat vedela, da možnosti za zaposlitve ne bo. Se pa vsa leta ukvarjam s tem ljubiteljsko. Bi pa bila izjemno slab strojni inženir, čeprav je družba take kadre potrebovala.

 

Študij, ki je namenjen temu, da nekaj dokažeš, čeprav si prepričan, da tega ne boš nikoli delal , je nesramnost: najprej do sebe, ker se trpinčiš in odrekaš, do profesorjev in družbe, ki vate vlagajo napore in denar, ki bo namenoma vržen proč.

 

F r i n a

2. apr 2008 11:45

frina je napisal/a:

Bi pa bila izjemno slab strojni inženir, čeprav je družba take kadre potrebovala.   Študij, ki je namenjen temu, da nekaj dokažeš, čeprav si prepričan, da tega ne boš nikoli delal , je nesramnost: najprej do sebe, ker se trpinčiš in odrekaš, do profesorjev in družbe, ki vate vlagajo napore in denar, ki bo namenoma vržen proč.   F r i n a

Very good, frina. Vendelina jr.

2. apr 2008 12:05

Maillardova reakcija? Saj to je ravno zanimivo, da se čisto točno ne ve, kaj se dogaja. Ve se, kaj pri povišani temperaturi reagira (karbonilna skupina sladkorjev z amino skupino aminokislin), kaj nastane, pa ni čisto jasno. Nastajajo N-substituirani glukozilamini, nato ketozamini, iz njih pa cela vrsta bolj ali manj dišečih in bolj ali manj koristnih ali škodljivih čudes s formulami čez pol strani. Pač cel kup slabo definiranih in karakteriziranih spojin, ki “produktu” dajo rjavkasto barvo in bolj ali manj značilen okus in aromo. “Produkt” je lahko zapečen kruh, pražena kava, karamel, lepo hrustljav šnicelj in tako naprej. Skratka čuda kuhinje (no, tudi še kaj drugega – recimo premogi in kerogeni, samo ti ne spadajo v kulinariko). To nima kake velike zveze z ultra-hip "molekularno kuhinjo", copranje s tekočim dušikom in take stvari so pač stvar okusa, časa in denarja. Lep pozdrav, Sonja

2. apr 2008 12:09

Aja, torej en sklop kemičnih procesov, ki naredijo pečeno jed rjavkasto obarvano. Družboslovcu bodi zadosti... Vendelina jr.

2. apr 2008 13:37

Če sem zlobna, bi morala napisati, da nihče ne bi smel kupiti v trgovini niti enega izdela, preden ne obvlada Obligacijskega zakonika, da se ne bi smel spuščati v partnerske odnose, preden ne bi obvladal Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne bi smel kupiti nobene nepremičnine brez izjave, da pozna določila Stvarnopravnega zakonika, sploh pa ne bi smel umreti, če ne pozna Zakona o dedovanju. Evo, to je minimum.

 

In ker temu ni tako, so sodišča zatrpana s pravdnimi postopki iz razmerja s fizičnimi osebami, ljudje se tožarijo zaradi razdelitve skupnega premoženja in zavaoljo preživljanja in vzgoje otrok, s sekirami urejajo mejne spore, koliko so jih pa smrti zapustnika, ki ni imel oporoke, tožari leta in leta. Vidite, zato pa smo narod kverulantov.

Če se najdejte v vsaj eni kategoriji, se malo ustavite in bodite veseli, da obvaladate Maillardovo reakcijo, zaradi katere sploh lahko kuhate.

In razmisilite, za katero splošno znanje boste v prihodnosti zapravili svoj čas: za plinske formule, ali za moj predlog. Če vam ne pride na misel kaka delitev celic, ko boste počeli nekatere prijetne stvari, za katere vam bo najbrž zmanjkalo časa.

F r i n a

Sporočilo je spremenil(a) frina dne 02. apr 2008 13:38:12

2. apr 2008 13:54

Tukaj, Frina, se pa s tabo globoko strinjam. Moj dober prijatelj pravi, da bi morali posvetiti en dan v letu pravu, tako kot je 8. marec dan zenske enakopravnosti ali 1. december dan boja proti AIDSu. Na ta dan bi morali opozarjati po televiziji in po cestah deliti zlozenke v smislu "ce imate karkoli vrednega, napisite oporoko, ce imate otroke, ki ste jih pridelali kje drugje kot pri svoji zakonski zeni ali izvenzakonski partnerki, se potrudite in uredite njihov pravni status, ce stopate v zakon ali izvenzakonsko skupnost, napravite notarski zapis o premozenju in spravljajte racune za vecje zadeve v mapco" - cel kup takih in podobnih zadev lahko naredi po smrti orjaske tezave ponavadi nic krivim potomcem, ki potem placujejo za malomarnost ali brezbriznost ali mascevalnost svojih starsev (poznam iz bliznje okolice dovolj primerov). lp, proxima

2. apr 2008 14:24

Proxima, verjameš, da ljudji ni mogoče prepričati, da najs krbno preberejo pogodbo, dokument o prevzeti obveznosti in se o pomembnih stvareh posvetujejo z odvetnikom in notarjem. Da najemaje 200.000 € kredita, ali kupijo premoženje z isti denar, pa niti enega posveta z odvetnikom.

Da si ne dajo dopovedati, da je na uradne listine, ki pridejo s priporoko, napišejo datum, ko so prevzeli. Da naj vselej smrtno resno vzamejo vsako pošto, ki jo pošlje policija, sodišče, davkarija ( no, tu je le malo boljše), in da tudi na neumne in nepravilne navedbe odgovorijo, če ne znajo sami, pa z nekom, ki se na to spozna.

DA hranijo potrdila o plačilih in da ugovarjajo, če jih terjajo, čeprav so plačali.

Da naj vsako kaznivo dejanje obravavajo kot kriminalisti: začita mesta, fotografije, oznake, priče, sedeti za vratom policistom, ki napišejo, da ne povem kaj vse.

Da se dogovarjajo o pomembnih stvareh samo ob prisotnosti še ene priče. Da pišejo potrdila o posojenem in prejetem denarju, če se le da, z overjenim podpisom.

Da vodijo evdidenco, kaj je zanje naredil odvetnik, zahtevajo stroškovnik in račun.

 

In da je mera polna, imajo gornji primerki vsi volilno pravico, zalogo solz, razne Jermane, rumene časopise, ki so vsak trenutek pripravljeni popoljuvati državo in pri tem niti besede napisati o lastni odgovornosti. Tudi za nauk drugim.

F r i n a

Sporočilo je spremenil(a) frina dne 02. apr 2008 15:39:48