Jutranji ali večerni?

Definitivno jutranji tip. Zvečer, bi si pa lahko še kokoške po meni zgled jemale. Aisha

Ladies, no..., radovednost je eno od gibal razvoja.... Vendelina jr.

Mene pa lažje dobiš budno ob dveh zjutraj kot ob osmih :) Mož ravno obratno. Ne vem, od kod nama dva otroka. Atina

Vendelina jr. je napisal/a:

Rada imam jutra, ko je "ispod moga pramca jutro raspredeno u daljinama/kao lice starca naboralo se more u dubinama" - kar je Gibonni napisal ob jutru v Palmižani. Rada imam večere, ko sonce kot velikanska rdeča žoga pada dol, pa čeprav "veče ne miriše na rakove i školjke/mesec je bleda fleka boje cimeta" in potem obujem "cipele za šetanje kroz snove" (hvala, Bajaga). Takrat si umerim bioritem in potem kakih šest mesecev drži, potem je pa itak spet dopust. Vendelina jr.

kje je še julij...ja, pa še ena malenkost - pramca nimam , no, enega mejčkenga pa imam v solastništvu na moji jahti (= gumenjak, motor ima ene 90 kg in kar solidno zna veslat) .

Ognjič

Jutranji tip,zvečer hitro omagam edino če je kaj res dobrega na tv potem še gre,drugače pa kmal v posteljo.Imam pa zjutraj veliko energije . runo01

rolada je napisal/a:

Tudi jaz sem jutranji tip. Kaj ni lepšega kot čisto ,nedolžno jutro. Jutranja zarja je nepopisno lepa, nebo je čisto, brez meglic, vse je nekako spočito, pripravljeno na nov začetek dneva. Nikoli ne bi zamenjala jutra za večer. Nikoli. Ampak to moraš probati in videti razliko na lastne oči. Tudi jaz se marsikdaj vračam z kakšnega vrha, ko so prvi obiskovalci šele na vznožju gore. Dober občutek, vam povem. LP rolada

Se popolnoma podpišem pod to. Sicer meni najlepše jutro je v nedeljo (rojena sem tudi v nedeljo zjutraj), ko še vsi spijo in je zunaj še malo hladna sapica, malo pa že sonček škili čez hribček in ko grem na balkon, tam postojim par minut, se mi zdi, da imam cel svet na dlani in da sem jaz kraljica sveta... Malo pravljično, pa dobro tak občutek mam. Potem pa največje veselje ko vsem pripravim zajtrk in kavo pa se počasi prebujajo in hodijo k mizi. Sicer mi je všeč tudi zvečer, kot je opisala Vendelina jr. ko tista velika krogla sili nazaj za hribček, sedim na verandi, pa vse je v lepih barvah-ampak takrat imam vedno občutek kot da nekaj umira, dan izginja, od nečesa se moramo posloviti in želela bi tečti za soncem in ga ujeti, samo da dan ne bi minil. Najbrž je to povezano z mojo bojaznijo pred smrtjo... Začetnica

Ups, fulala sem tekst. Pravilno je Ispod moga pramca jutro raspredeno u dubinama. Kao lice starca naboralo se more u daljinama. Sorry, Gibo. Vendelina jr.

Če se grem bioritma, se totalno večerno-nočni ptič. Že od nekdaj. Ponoči se prebudi moja ustvarjalnost, ideje, v hiši je mir... In sem že obupala, da se bom kdaj iz čistega veselja zbujala ob zori. Najtežji je premik iz horizontale v vertikalo in vsako jutro bi zrecitirala odo moji postelji in odeji - samo da mi danes ne bilo treba vstat že zgodaj.Samo še pet minut... Večerni tip sem torej po naravi, sem pa prisiljena biti jutranji - oboje ne gre, ker žal potrebujem veliko spanja. Pa je tudi fino, da sem večji del leta prisiljena vstajati zgodaj, videvati sončne vzhode, poslušati ptiče... "Jutra so najlepša zjutraj" je bil enkrat en grafit nekje. tigris

Meni je pa fino da je gospaKatja tako radovedna. Ah,blagor vam,ki ste "jutranje".Meni se pa kar v želodcu obrača,ko se moram vstati bolj zgodaj.Ampak resno,prav slabo mi je,tak čuden občutek v trebuhu(mogoče bi pomagal actimel). Ponavadi tako ali tako med tednom vstajam ob 7ih,takrat ko otroci za v šolo,ampak se tudi zgodi da smuknem nazaj "na toplo",ker sem včasih "aktivna" tudi do dveh ponoči,pa mi nebi bilo problem delati še dlje.Poskušam se pa tega čimbolj odvajati,ker noč je ZA SPANJE. Kristina

Rana ura - Frinin grob. Kdor rano rani, se nikoli ne naspi.

Nisem jutranji tip in pesem Ditke Habrl, Nad mestom se dani, je zame polna enega trpljenja.

 

Ne še tako dolgo nazaj, da sem leta vstajala ob 4.30, da sem bila ob 8.00 priparavljena za  sestank. Ko sem poštekala, da sestanki, na katerih je bilo kakih 40 ljudi, trajajo  predolgo, da so ljudje v poprečju ljudje zljuraj še " lepljivi" v razmišljanju, sem sestanke sklicevala ob 10.00. Učinek pri delu je bil opazno boljši, delo bolj učinkovito, menda tudi zaradi malice, ki je bila pred tem.

Zjutraj težko prižgem motorje, potem pa gorijo, če je treba , tudi "v sitne sate".

V nasprotju z mano, moja najboljša prijateljica vstaja ob 4.30 in do 7.45, ko odide v službo in do takrat - lika. Zvečer, okrog 20.00  ure pa kljub obisku zadrema na kavču, na srečo pa je njen mož nočni tip.  Ona odspi že dve kitici, ko se jaz poslovim.

Ergo, prepričana sem, da smo pri spalnih navadah tako različni kot v čustvovanju. Nobene pametne primerjave, nobenega posploševanja, saj vsaj jaz ne morem razumeti, zakaj nekdo zdrsne v spanec takoj po vremenu na TV, pri tem pa požlampa celo kahlo kave, pri kateri nikoli ne vem, ali je za kravlj, ali gre res samo za kofetkanje.

 

Bogu bodi potoženo, da za zadovoljivo življenje potrebujem priblžno 9 ur spanja. Preizkušeno sem zdržala že manjše doze, ampak pri svojem spanju sem pa res razsipna.

Moja mama vstaja zjutraj ob 5.00, da lahko do večera pokadi svojo dozo cigaret. Tudi kašljat začne tako zgodaj.

In kakšna sem na današnji dan ? Ne sova, ne škrjanček - nikakršna. Spala sem približno dve uri, po hudem dnevu in hudi noči ( ker ni bilo doma mačka). Zdajle sem trenutno zadeta ko čuk, pa toliko dela , ki ga je treba opraviti v roku, me še čaka.

 

 

F r i n a